Nič nam ne morete…

končnih!

1. Mi smo prvaki, če vam je prav ali ne…in to že 11-tič.

južna…

2. Moji bojevniki so nazaj. Sobotni večer so igrali, kot da je zadnja tekma njihovega življenja.
3. Imamo najbolj zanič sodnike na svetu. Pa naj sodijo po Evropi tudi ne vem kak hočejo dobro. Na tekmi proti Olimpiji je g. Skomina bil nekaj najbolj opaznega, najbolj grozljivega, najbolj nevarnega drugim, kaj sem kdaj videla.
4. Derbi navijači…pa kje se najdete?

začetni..

5. Viole-vrhunsko!

za sapo jemanje…

6. Goran in Robi! Klanjam se!
7. Klanjam se tudi celotni ostali ekipi. Smo že malo pogrešali timsko delo.
8. Minus še za varnost in njihovo personalizacijo in te blesave listke, zaradi katerih sem nabirala kilometrino.
9. Bravo še za vse nas, ki smo verjeli!
10. In ja, že veste, da smo pred okoli 9.000 ljudmi premagali Olimpijo, in ja, 4kroge pred koncem postali prvaki? Če še niste vedeli, zdaj veste!

tisti, ki zmorejo več!

12. Aja, pa Prevčev Peter je malo prišo. Smo mu še dres šenkali. Kaka faca. 😀

sladkorček. Peter.

13. Šalca…počasi bo…na trenutke sem se tak smejala, sploh pri muziki za onega, ko se je ženo.
14. Nič se niso vijolice pa žabe med sabo teple.
15. Če se nebi šlo za drese, pa tudi teh par navijačev ne bi šlo na igrišče.
16. Naši so padali, dobivali kartone, žabe sicer enega rdečega…a vse ostalo. Eh…brezveze…
17. Vse, ki sem vas videla…hvala za pozdravčke, objemčke, nasmeške. Zaradi vas ima Ljudski vrt še posebni čar.
18. Moji bojevniki…oh, naredili ste me ponosno, kot letos še ne.
19. Kaj pa ko sem brez očal videla prvake? 😀

Midve z Martino…

Tako, mislim, da sem na kratko v točkah povedala, kaj se dogajalo danes…
A bom kratko opisala še čustva, ki so v meni…

slavje…

Sedim tukaj na postelji, po santa klari iz Cantanteja mi je tak fajn, ko vem, da bom v nedeljo, to je zdaj že danes, tako ponosno brala medije…padla je Olimpija, Maribor stari prvak, Berić pa jim je vsem zaprl lape!
Prijatelji pred tekmo…kjerkoli sem prišla, iskanje listka za personalizacijo…že pred pol osmo pri Alešu, Simonu in njunima sončkomana na eju…pa smo čvekali, komentirali postavo, občudovali jug…
Na moji strani so se med tem že vsi zbrali…kako je čutit tisto pozitivno energijo, veselje, srečo…kako lepo je prit spet domov…ko veš, da si na pravem mestu…

S Kato in Natašo.

Za mano derbi navijači špukajo po vsem, zahtevajo da sedem…a jaz si obljubim…to tekmo bom celo stala, čeprav se na koncu že polcam…

gorelo je…

Prvi polčas…jasno je bilo, da bo glavna zvezda sodnik…in takšnega sodnika v Ljudskem vrtu….tisti, ki ga tako zvesto zagovarjajo…dokler bo tako sodil proti Mariboru, lahko v Evropi dobi mednarodne nagrade…tu pri nas pa res nima smisla, da je…ker zaradi njega je bil nogomet videt kot da se gremo rokoborbe in razne druge nevarne prijeme, ker kaj so pa žabe na minuli tekmi delale…standard…Agim, Dejan, Goran…vedno iste…saj pa te se ve koga se bojijo…

malo prekinitve…bakle.

Drugi polčas…po golu…kak je eksplodiralo…kaj si ti ja nor malo!
Res smo prvaki…res smo! Spet sem se zibala na stolih…fotkala, se smejala, še Miheja sem mela na desni…kako krasno je bilo…veselo, resnično presrečno…
Fuzbalerji so že praktično nagi, policija ukrepa vrhunsko, nič se ne tepemo, razen spodaj za drese…fuzbalerji s šampanjcem…objela bi jih….

za Žileta.

Oni gredo in šampioni na čago, mi pa na čvek ven…
Še vedno besna zaradi sodnika…peljem Tatjano domov, z Anjo in Matejo papcam v Cantanteju…kako lepo je gledat fotke in smejat večeru ki je za nami…

Šali. Vrhunsko.

Žabčki so obnemeli, niti sodnik jim ni mogel pomagat, da bi še lahko upali…oni, ki so najboljši!
Na tej tekmi žal nam niso bili niti do kolen. Fantje so končno razumeli besedo derbi, prvaki in ostalo kar smo govorili celi teden…užitek jih je bilo gledat…na trenutke so bili tako smešni, zabavni, na trenutke si jim videl nemoč v očeh…a na koncu je bilo vse preprosto lažje…
Nekako verjetno še nisem dojela, da bo nedelja že lažja, pa bomo funkcionirali kot prvaki…majčke so že všečne in čakam, da eno dobim…

na zdravje!

Res sem vesela, presrečna, da se je le zgodilo…ker zdaj so nam pa res lahko vsi favš pa je meni tak fajn to…
Nekako se počutim spet kot pepelka…dobila sem to kar sem želela…
V življenju sem vedno iskala nekaj, kar mi je nedosegljivo in še vedno k temu stremin, a sem srečna, da imam svoje krasne oči, ki so videle tako krasno zmago, da imam tako čudovite prijatelje, ki so mi zvečer pošiljali čestitke in vesele pozdrave, tudi na one popoldanske “rabim karto” sem že pozabila na jezo…
11.maj 2013 je pač bil dan…ko so nam dali 11tko. Skrajni čas, da smo spet veseli..
Le teh derbi navijačev…bolj ignoriraš, bolj zice iščejo, tam do štempljanja so bili prav hecni…pa pridem zadnja v kolono, jo preskočim in sem takoj not…kaj eni ne razumejo, da se je treba tu pa tam za sebe potegnit?
Drugače pa…lepo je bilo…res je bilo lepo. Nazdravljam s Colo…in vam kličem dobro jutro ponočnjaki, navijači, najboljša publika na svetu.

živi zid.

Hvala Viole za kuliso, ki jo iščeš, za vrhunsko predstavo in utišanje države prodane…
Ponos mesta ste vsi, ki ste del NK Maribora….
Malo prej sem objavila tudi fotografijo na facebook NK Maribor…tako da sem tudi jaz del te pravljice…
Ne vem kaj vam še naj napišem, ker vsak od vas ima svojo zgodbo….moja ima…
Niti sodniki nam nič ne morejo…če igramo tako kot znamo!
Bravo, prav je ostat optimist in verjet…
In ko vam dodam še blog s posnetki…bodo eni razumeli…da nikoli ne bom derbi navijač…ker so moje tekme najljubše tiste, ko se ogreje srce. In čeprav so mi tekme z Olimpijo čisto mimo, je bila ta všečna, zanimiva in predvsem prisrčna…
In da ne pozabim…po tekmi sem se peljala mimo severne strani…in sem potrobila po mariborsko…hvala vsem, ki ste me opazili…jaz sem vas in tako se pozdravlja prvake.
Lepe sanje, rada vas ima. Mo.:*

ponosna na vas!