Fucbal stajl…

Pravzaprav ni napaka v naslovu. Ampak preprosto se gremo “piši, kot govoriš” ali kako naša mati uživa svojo drugo mladost.

Ko sem se zjutraj zbudila, sem vedela, da če ne bi šla v Novo Gorico ali pa katerokoli drugo tekmo našega kluba, bi lahko gladko prespala ta dan.

A bilo bi ga škoda.

Bil je krasen sobotni dan, ko smo se skupaj našli na parkirišču Tepanj in se odpeljali novi zmagi naproti. Že z napol odprtimi vrati smo se zabavali prvi del poti, potem pa do Gorice ni zmanjkalo smeha. 

Naša mati (beri: Biserka), nam je pojasnila, da ni fuzbal, ampak fucbal. Tako da bomo od danes naprej nogomet imenovali drugače. 🙂

Prispeli smo v mesto vrtnic in tudi tokrat pristali v slaščičarni, le da tokrat naša Barbara ni delala. Sladoled pa sem si vendar le privoščila.

Sprehod po trgovinah velikega nakupovalnega centra me je pripeljal do trgovine velikega sponzorja našega kluba, kjer sem našla najbolj simpatične teniske kaj jih je. 🙂

Potem pa je sledil sprehod okoli stadiona, kjer smo si pogledali kot zmeraj nam znano pot in ugotovili, da bomo tudi tokrat šli na montažno tribuno.

Nimam besed okoli te tribune. Celo kompliciranje kako naj izgleda na tej tribuni, kdaj nas bodo noter spustili. Saj fajn, da je bil sonček (in jaz brez kape), ampak ali se je kdo kdaj vprašal, če mi sploh smo kdaj kaj tam videli? In če pridejo njihovi navijači k nam, dobijo za zastonj vstopnico to, kar mi vidimo?

Resno mi ni jasno kako sploh kdo dovoli, da se tak del tribune odpre, kaj šele, da bi jo uporabljali.

Tista montažna se leta že maje in samo čakam dan, ko bo nekdo dol zletel in nihče ne bo odgovarjal za svoja dejanja. 

Žal, sem verjetno največja navijačica goriškega gostovanja, in tudi sama imam možnost it na tribuno, vendar vseeno sem v prvi vrsti navijačica in na tekmo pridem s prijatelji in nočem tribune gledat sama na tribuni, zato grem tudi tja, kjer gredo ostali. In potem nam naredijo to….

Mogoče ne bi bilo narobe, če bi nas dali na tribuno, ker smo samo ljudje…ali? 🙂

Drugače pa je bilo gostovanje zabavno, saj je naša mati pridno pela “gangnam style” in Aleša spravljala ob živce, Tadeju pa je danes pridno dajala življenjske lekcije.

Potem pa se je začela tekma na tej čudoviti tribuni, na katero nam je pomahal Marko in potem še Nikola. (cenimo in ploskamo).

Dobesedno so se naši nogometaši delali norca iz vrtnic. A tudi vrtnice so vrnile in ob odmoru je bilo 1:1.

Potem pa se je začela goljada. “Fucbal” je dobil pravo ime. In pod gole sta se za Goranom podpisali še Marcos in Agim. In rezultat je bil 1:6. Kapetan je namreč dal kar tri, Agim pa dva.

Pravljica v Gorici je bila prekrasna.

Fantje so v drugem polčasu uresničili mojo veliko željo in dodali še en gol.

Zabavni del pripisujem, ko se je moral varnostnik sprehodit do našega fotografa in mu sporočil, da mora pospravit bundo, ker prekriva sponzorja.:)

Po tekmi, na kateri nas je bilo kakšnih 50 mariborskih navijačev, smo se tradicionalno odpravili na burger. 

Hitri Miki je moja najljubša postojanka, kjer sem vedno dobrodošla in tudi drugo leto se vračam.

Opravičilo Mateji, ker ji nismo prinesli domov burgerja…bomo jo drugič peljali zraven oz. bo šla z nami in dobila najboljšega med burgerji.

Mati je pridno pela in jedla, potem smo še resno podebatirali, se do solz nasmejali, pristali pri krofih in se do doma oz. to Tepanj, kjer smo se poslovili, jokali do solz.

Lepo je bilo. 

Hvala Aleš za varno in simpatično pot, Tadej za enciklopedijo znanja nogometa, Jasmini za njeno iskreno šarmantnost in Mati Biserka, da nas vedno učiš življenja…danes si bila še posebej simpatična.

Kdo ni bil, si je sam kriv.

Mi smo si naredili še eno krasno gostovanje, kjer se vijolčnim fantom zahvaljujemo za čudovit dan (še posebej Marcosu in Alešu, ki sta odšla zadnja)  in Aleksandru voščimo za 26. rojstni dan. 🙂

Rada vas imam, še posebej tiste, ki bi mi radi polena metali pod noge, pa ne veste, da postajam višja in pogled je lepši. 🙂

Nova Gorica, bojevniki…le kaj bi brez vas…

smeh in solze…ste razlog, da ostajamo…ker naše barve so večne…

p.s. fucbal stajl je naše novo geslo, čeprav je to od naše matere maslo. 😀