Drama v vijolčnem…

…se je končala srečno…

Verjetno je po igri in gledljivosti to moj najljubši derbi, kaj sem ga kdaj videla v živo. 

Naši fantje so pokazali včeraj borbo do samega konca, bojevniki do zadnje kaplje znoja…

Pa vendar derbi kot derbi…če se tam nič ne zgodi, se drugi dan nimamo o ničemer pogovarjat, tu pa tam skregat, delit mnenja.

Okoli 17h sem prispela na ploščad…

Krasna družba kot zmeraj, krasne nagrade, predvsem pa sem včeraj cenila dobrodelnost. Značko sem si morala nabavit, saj mi nič ni lepšega, kot pomagat živalim. Krasna gesta vseh, ki smo pomagali…

Nekaj čez 19.15 sem se odpravila na vhod. Presenetljivo…nobenih težav, nobenega pretiranega pregleda…fajn je prit domov in vedet, da ti zaupajo. Kaj si naj jaz pri hudiču počnem z baklo?

Kata mi je delala družbo do tekme…skupaj sva se basali z bonboni. No, to smo se praktično celo tekmo…

In kaj naj vam povem še o derbiju?

Lepa tekma, kjer se mi je zdelo, da nikoli ne bomo zmagali…sploh po zgrešeni enajstmetrovki, ki je bila kot da se je vsa usoda zarotila proti nam…

A naš kapetan pač zna. Ve, da nas bo vedno imel na svoji strani in zato je na koncu tudi zadel za gol, ki je pomenil zlato. Več kot zlato. Zmagali smo in veselje je bilo nepopisno.

Pravzaprav ob golih ne vklapljam več fotoaprata, ker se derem, kot da sem podivjala, zato vam žal ne morem pokazat, kako sta se veselila z Dejanom Mezgo. Dejan je prijel slečen dres od kapetana in ga pokazal vzhodni publiki. Ganilo me je…

V osnovi je za mene igralec včerajšnje tekme prav Dejan. Sam ve, da ga zelo ceni in spoštujem in včeraj mi je pokazal, da to vedno znova in znova upravičeno. Krasen dečko je včeraj pokazal žabcem, zakaj jim je bilo treba vrnit rdeči karton…

Zanimivo je, da do žabcev vsi čutimo neko negativno energijo. Vedno prinašajo probleme in čisto nič drugega. Tudi včeraj ni bilo nič drugače.

Ko so začeli s petardami sem še razumela. Nekako nisem več, ko je v eno letelo v našega golmana oz. za njim. Ko pa so začeli metat stole, pa je bilo že malo preveč.

Dejansko so stole metali še preden se je pameten mariborski navijač spravil z baklo na njih…

In po tem je letelo vse kaj je bilo potrebno…

Ne, da so jih vrgli ven takrat, ko so jih. Vrečt bi jih morali že deset minut prej. Ne odobravam, da kdo uničuje tujo lastnino. Na katerem koli stadionu v državi, na svetu. Kdo jim daje pravico, da se spravijo v Ljudski vrt, par dni pred evropsko tekmo in uničujejo najlepšega od lepega? 

In potem reakcija Viol…mislim, resno? 

Protest, zaradi sonavijačev? Kakih navijačev? To so bile žabe!!! Uničevali so naš stadion in oni so bili proti, da jih zabrišejo s stadiona….

To je tako, kot da bi ti največji sovražnik podiral tvojo bajto, ti pa bi mu pri tem še pomagal…

Verjamem, da pač eni tega ne odobravajo…ampak najprej sedenje, potem bakljada, ki je bila sicer krasna, a če se prosi, da se neha, se potem iz protesta odide? 

Ne vem zakaj Viole niso smele ven in po svoje organizatorje tudi razumem, vendar potem pa gremo preko ograje?

Imela sem občutek, da je največja navijaška skupina pozabila zakaj je na stadionu. Navijanje, NK Maribor? Mogoče to…

Edini plus tega absurda je bil, da so se upokojenci pred mano premaknili, nehali pljuvat po naših igralcih in celo dvignili svoje riti. Opazovanje tribune je bilo neverjetno zanimivo…

Pa smo zmagali…

Spodaj so vsi ploskali igralcem…tudi tisti glavni, ki so hoteli iz protesta preko igrišča…

Vsaka čast vsem tistim, ki so si domislili ta protest. Čisto isto pričakujem v Ljubljani od žabcev. Da bodo oni podpirali bakljado naših pogumnežev…

Sem se pa včeraj resno spraševala kje je smisel dobrih del, če jih uniči en tako bedn pripetljaj…

Nekdo je pozabil, zakaj hodi na jug, zakaj ponosno drži v roki vijolčni šal, navija in ima še po možnosti cenejšo vstopnico…

Zmaga je sladka in neprecenljiva. Hvala bojevniki za prekrasno tekmo, ki je ne bom pozabila do konca svojega življenja. Zaradi takih tekem nikoli ne obupam nad vami…

Vendar dragi navijači, ki vam je tak fajn, da bi naš klub dobival kazni…dajte razmislit, kaj bi bilo, če bi to kazen napisali vam…

In zato prvič, pa ne morem verjet, da bom to napisala, sem za zakon o navijačih. Zakaj? Če bo zaradi petih navijačev, zaradi katerih bo to sprejeto, naše tekme boljše in bo manj “sranja”, potem smo naredili nekaj…

Čeprav je treba zrihtat državo na novo…je treba tudi navijaški svet očitno postavit na novo…

Prav žal mi je, da moram pisat take stvari. Rajši bi napisala pol krajši blog, kot pa to…

Za konec pa še samo to…to je izključno moje mnenje in za njim stojim…

Sem vijolica in vedno bo moje srce vijolčno. Spoštujem vse navijače na svetu, zato me nikoli ne boste slišali, da se bom zadrla “ubi žabara” ali “fuck you.”

Vendar pa ne spoštujem takih, ki pridejo na tekmo, da bi uničili nekaj, kar je našega…in Ljudski vrt je od vseh nas, navijačev NK Maribora. To je naš dom, tu smo srečni, tu se imamo fajn, tu se družimo pred in po tekmi, na tekmi se smejimo in jočemo…

Tisti, ki mu za to ni mar…vrata so mu odprta….ampak na drugo ulico…pa naj se tam pojasni, kaj ima uničevanje z navijanjem…

Se vidimo na tekmi, ki nam toliko prinaša….

Konec pa bo vseeno krasen.

Med polčasom me je prišel pozdravit fant, ki ga obožujem. Ime mu je Jaka in ga imam neizmerno rada. Ko sem ga polubčkala in se mi je nasmehnil, je bila tekma nepopisno lepa. 

Hvala Mojca, ker si mi ga pripeljala in neizmerno dosti mi pomeni. 

Kaj bi brez otroškega veselja….?

In je konec še enega poglavja o derbijih…drugo leto se gremo spet mačko z mišjo, kar nedvomno včerajšnja tekma je bila, v Ljubljani…

Se beremo. 🙂