Dan je šel v čisto drugačno smer…zlomil se je noht, hrenovka je bila ledena, kljuka od avta je odpovedala sodelovanje, zdravje me je še vedno puščalo na cedilu, spala sem tako malo…
 |
| pred začetkom. |
Potem pa sem nekaj čez 18h prišla na južno ploščad…
 |
| najdi me. |
Zeblo me je pa že tak spet…in to 20-tega septembra. Pa na Laciu decembra si bom kalorifer zraven prinesla. 😀
Koliko čudovitih ljudi sem srečala pred tekmo. Pa to se ne da naštet in opisat…vsakega posebej sem vesela, vsem bi vse povedala, vsi ste čudoviti…tako lepo je, ko pridete in se vidimo…
 |
| Miha “the boss”. 😀 |
Slikala sem se tudi z uradno maskoto sponzorja, ki je tavala po južni in niti ni vedela zakaj je točno tam…
 |
| Zlatko. |
Ko nas je dovolj namrazilo, smo se en za drugim spravili po svojih sektorjih…
Pa sta rekla brata Damjan in Robi…boš videla…slab začetek, dober konec…Joj, seveda ju nisem jemala resno…
 |
| rada imam stojnico z artikli. |
Pred tekmo sem videla še meni vedno dragega Markota, načvrgala sem Benjamina in priskakala do svojega vijolčnega sedeža na katerega sem le stopila, sedla pa niti enkrat…
Prijetno vzdušje, gužva… Gospod pred mano je igral trenerja in jasno povedal, da bo to, da ne damo gola dobili še kaznovano…no, pa nismo… pa tudi v to ni bilo ravno za verjet….saj pa smo ja doživeli že čisto vse…
 |
| končno skupaj. vsi. |
Vrhunsko, nepozabno 3:0 ali drugače…kako danes štejemo v mestu…Robi, Agim, Marcos…hvala Maribor!
Ne morem verjeti, da je bila to tekma, kjer smo občudovali tudi sodnika, ki je odsodil tako, kot se pričakuje, da je ekipa dala od sebe vse, ampak čisto vse!
 |
| končni rezultat. |
Če bi rekla, da sem to pričakovala, bi lagala. Ampak so mi danes dečki pokazali, da zmorejo! Več, kot verjetno tudi sami pričakujejo…
Dobivam solzne oči ob tem tekstu…ponosna sem…!
Tolikokrat tipkam vrstice in se sprašujem…pa vidim, da mi ne sme bit žal niti ene črke, niti enega dejanja…to kar delam, delam zase in za svoje srce! In moje srce je NK Maribor.
Vem, pričakujete še kakšno kritiko…in tokrat jo namenjam Violam. Ste ponos in srce juga, ampak “Fuck you” kdorkoli že pač…NE! Navijajte, pojte, karkoli…samo to pa ne odobravam…pa pričakujem spet privat msge na facebooku kaka sem…ampak navijate celo tekmo…potem pa na tak način žalite nasprotnike…znamo tudi drugače, ne?
 |
| Viole. |
Ko je bilo tekme konec, sem si tam pela “Še eno rundo daj točajka…” in se zibala na stolu kot stara 80 let na gugalniku…in nisem mogla dojet…ne vem niti, če bom kdaj dojela…zato vas res prosim…ne zbudite me!
In kot je rekel Benjamin, ko sva nadaljevala s čvrganjem…da je bilo to za 11, ne za 10. No, jaz pravim, da je bilo za 12.
In zdaj, ko gledam še posnetek na lokalni televiziji in že eni lepo spite…se zavedam, da vam moram samo rečt spet HVALA.
Tokrat posebej Tarzanu za plakat za spomin…
 |
| vijolčno. |
In mojim huligančkom, ko mi pomagajo vedno znova verjeti. Niti veste ne, da je moje življenje zaradi vas tako zelo posebno…in ga ne zamenjam za nobeno…
In hvala tistemu dečku, ki me je na južni tako lepo pozdravil, ko je hitel proti zahodu…če to bere, naj se mi oglasi…
 |
| začetek. |
Ter ja…VIJOLČNI FANTJE! Mo ima vas tak rada!
In čeprav je bril mraz…mojemu srčku te toplote ne morete več vzeti…
…pustite me sanjati…
 |
| noč ima svojo moč. |
Martin, vse najboljše za 21. rojstni dan!
p.s. In danes ne grajamo nobenega nogometaša! Laufali ste, kot da je to zadnje, kar morate naredit! In to vas dela VELIKE!
 |
| Po Robijevem golu. |
Foto: Dejan Laketić