 |
| slavje na koncu. |
Za takšne dneve se živi.
 |
| zaradi njih je naš klub VELIK! |
Za takšne ure se čaka tedne.
 |
| pokal. |
Za takšne sekunde vse ostalo ni pomembno…
 |
| Mojca in Jaka. |
Danes je bil res poseben dan.
 |
| polna Južna… |
Piknik na južni, srečelov (srečolov po moje), prijatelji, ki sem jih bila vesela, hrana, pijača, veselje, nasmeh, sreča…kaj si bi želela več?
 |
| Vol. |
Zadnja tekma sezone ni bila nič posebnega. Viole so bile spet tiste, ki so odločale tekmo, z Robijevim golom pa smo zaslužili vsaj remi. Proti Kopru, komu pa. Njih premagat preprosto ni lahko.
 |
| Viole. |
 |
| Viole drugič. |
Prekinitev tekme ni bila potrebna. Ne vem zakaj je bilo to potrebno, vendar koristi ne nikomur.
Sodniku pa doživljenjsko prepoved sojenja. Kaj te je to bilo? Če ni sram njega, je pa mene.
 |
| s Kato in Bojčom. |
Slavje na južni je bilo krasno, a prekratko. Prijetno smo se družili in veseli smo, da je pokal ostal doma.
Hvala, dragi moji, ker ste z mano…
 |
| Barbara. |
Lepo je vedeti, da me berete.
 |
| Pridigarji. 🙂 |
Vse, ki sem vas danes srečala…hvala…lepo je, da vas imam.
 |
| Začetek srečanja. |
Vijolčni praznik je uspel…
 |
| ko greš čisto zadnji iz stadiona… |
Saj nimam pravih besed…
 |
| Dalibor in humanitarnost. |
Le upam, da bo moj foto zdržal še vsaj eno tekmo…ker ga rabim…potem pa bom kot kaže rabila nasvete okoli novega…
 |
| Eti večno na tleh. |
In če me vprašate zakaj…
…vijolčna je ljubezen VEČNA….
…prav zaradi tega šteje samo tisti nasmeh…vijolčnih navijačev, ki imajo najlepšo barvo krvi…
moj HVALA…
 |
| veselje ob golu. |
in na snidenje v sredo…
…za slovo od najlepše sezone…
…pridi še kaj…:)
p.s. pa se vidimo v novi, kajne?
Foto: Dejan Laketić