Navdušena sem! Čisto sem navdušena!
Nad celotnim sobotnim večerom. Nad čisto vsem.
Nova letna me je tak očarala, da sem v hecu rekla, da bom z njo spala, publika je nekak le prišla malo skupaj, polnilnice za plačevanje brez gotovine se bodo počasi porihtale, fuzbal pa se je začel točno tak, kot se je moral.
Nehajte že pljuvat po Rulotu in mu žvižgat, ker se ne premakne, tak bi vi radi. Ker če bi ga pogledali kako je laufal celo tekmo, se boril ko lev, norel in pol še pomagal, ko so mislili, da je golman na boksu, bi ugotovili, da ste nekateri sami sebi problem. 
In če bi nehali žvižgat drugim za njihove napake, namesto da bi jih nagradili za to kar so pokazali, bi lažje vsem šlo.
Tekma je bila tako zelo gledljiva, tako zelo prijazna, tako čudovita.
Koliko pomoči, koliko sodelovanja, koliko igranja, koliko šans. Pa vsaj 10 bi jim lahko piknili. Ja, pa samo enega smo dali. In verjetno za ene zagotovo niti to ni dovolj.
A Aleks je odločil tekmo. Tekmo, ki smo jo zasluženo dobili in zasluženo prigarali.
Fantje so dali od sebe več kot ogromno. Tako lepa igra, tako krasna zgodba. Že dolgo ni bilo v prvem krogu toliko lepega za videt.
Pohvale res niso dovolj. To je bila tekma res prijetna za dušo in srce.
Večer, ko smo se toliko smejali, toliko čudovitega doživeli, tako krasno smo se imeli, tako fajn je bilo. Peli smo, smejali smo se, navijali in predvsem se čudili kaj vse ne gre v nasprotnikovo mrežo.
Po tekmo smo počeli vse živo. Medtem ko je mala Tjaša očarala vsakega nogometaša, ki se je prišel fotografirat z njo, je ta ista deklica čisto očarala tudi mene.
Po tem ko sem prepričala Lojzija, da tudi on pove nekaj za Pop tv, je svoje vijol’čno srce opisala tudi ta prečudovita deklica.
Tri leta je stara, deklica, ki nas je vse vrgla na rit. S svojo ljubeznijo, iskrenostjo, predanostjo, s svojo prisrčnostjo. Pa še tak je kapetanu lubčka dala, da ga je dobila tudi nazaj. Draga lepotička, vrni se še kaj. Pridi še kaj in nas osreči s tem, da si tako neverjetna pupika. Rada te imam in ti pošiljam lubčke. :*
Pa smo pozdravili, se nasmejali, in odšli še malo v Burger maistra.
Anita in Špela ste me danes presenetili in prišli na tekmo. Le da sem njuno presenečenje čisto slučajno spregledala na Slovenski. 🙂
Tekma, ki nam je toliko dala, tekma, ki je bila še enkrat znova dokaz kako radi se imamo. In tekma, ko smo se zavedali, kako zelo lepo je, ker smo skupaj. Kako zelo nas vse skupaj povezuje, osrečuje in kako je letna karta kot srce vsakega navijačica.
Še vedno ni prepozno, da si jo date delat in pokažete zvestobo še s kakšnega drugega vidika.
In tudi ob koncu tega bloga posebna zahvala. Danilotu za fotografijo, ki objavljam. In zato, da me je ujel na tribuno, ko me vedno pozabijo. 🙂
Pa Žiga s Pop-a…zrihtaj fajn prispevek. 😉
Vijol’čna kri za vse ljudi. 30.08.2017. Ne pozabit!
Rada vas ima.
Ponosna navijačica.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić