Select Page

Tam na tribuni kjer se mešajo številke in ostanki nekih drugih časov najbolj zvesta publika navija srčno, iskreno in predano.

Kapetana.

Po vsaki točki, po vsakem bloku in napadu. Pa tudi mreži in žogi nekje tam daleč stran. Spremlja. Verjame. Navija. Tudi vzdihuje in omahuje.

Ogrevanje.

Ko pride večer. Tema je že davno odprla vrata in Luna sveti na dvorano Tabor. Vsa sijoča nas pozdravi, ko po 22h zapuščamo tretjič ta teden ta naš lep objekt, ki je videl že toliko solz in še več smeha. Najlepših aplavzov, a tudi porazov. Pogledov dol, da smo lahko šli gor.

Genija slovenske odbojke!

Včeraj smo gledali odbojko, ki je toliko dala, da je lahko kaj tudi vzela. Strmeli smo v eden drugega in ob neverjetnih potezah upali, da za danes ostane še kaj glasu. Bili smo navdušeni nad potezami mladih in se navduševali nad izkušnjami vodij ekip. Bili smo priča fantastični in na trenutke tudi fanatični borbi.

Naši, najboljši!

Kako je vsaka točka štela in morda tudi nerazumna poteza, ki je nihče ni dojel, se je včeraj še enkrat znova pokazalo za neverjetno zgodbo.

Pred začetkom.

Domači fantje so kljub vsem preprekam in neverjetnim preobratom tekmo dobili.

Pozdrav nasprotniku.

Le tisti prvi niz je trajal tak dolgo, da smo mislili, da bomo zrušili kak neslaven rekord.

Priprava na točko.

Premalo gledalcev je videlo to srečanje v živo. Zato bom hvaležna, če bi le bilo možno, da bi se na naslednjem srečanju dobili v malo večjem številu.

Drugi niz.

Za te mlade. Za to energijo. Za vse, ki skrbijo, da vse teče kot mora. Za vse tiste, ki so glasni, da je tišina odmev. Za tiste, ki ne razumejo, da je slovenska glasba del nas in da nas polni pozitivni zvok.

Ko navijamo, navijamo vsi.

Za tiste, ki po ure in ure garajo v telovadnicah. Za tak trenutek. Za tak občutek. Za tisti en sam udarec. Za tisto eno samo podajo. Za tisto misel, da si od zmage oddaljen samo še dva koraka stran.

Tretji niz.

Zato pridite. Ker nad vsem prevladuje odbojka. Ta neizmeren vir nepozabnih zgodb. Ta želja biti boljši in uspešnejši. Ta misel, da smo prišli, da bi tako iskreno ostali do takrat, ko čistilka prihaja s svojo metlo. Ali samo kdo z najboljšim sendvičem. Karkoli izberete.

Zmaga.

Le pridite. Ne bom rekla, da se odpovejte čokoladi ali kavi za kakšno takšno srečanje. Ko boste prišli na odbojko, se boste spraševali zakaj niste prišli že prej.

Veselje na drugi strani mreže.

Poklon ekipa za vzdržljivost, vztrajnost. Zanos in ponos.

Po četrtem nizu.

Za ostalo pa smo tu mi. Da verjamemo. Da glasno vzpodbujamo. In predvsem, da nikoli, ampak vam nikoli ne obrnemo hrbta.

Aplavz po koncu.

Ker vztrajanje in vzdržljivost, trma in hvaležnost sta ključ do tako velikih vrat. Saj niso tako težka. Le morda je kombinacija številk, ki jih odpira težja od ključa samega.

Na drugo stran.

Sprejmite moj poklon in garajte še naprej.

Preprosto ju moraš imet rad. Izjemna!

Ker življenje imamo, da ga s srcem podarjamo in razdajamo.

Liam na izjavi za Televizijo in Radio Maribor.

Mežikam. 😉
MalaMo. :*

Utrinki vijolice
Pregled zasebnosti

Moj blog uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču.

Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika, ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.