Ko začutiš, da želiš biti tam. Preprosto veš, da je pravi trenutek. Da se dogovoriš. Da se odpelješ. Parkiraš na parkirišču prijaznega soseda. Stopiš do vhoda na stadion. Namakalni sistem ima svoje načrte. Navijači so navdušeni. Ko poškropi še njih, nihče ni pretirano jezen.
Osvežitev pri približno 35-tih stopinjah Celzija je dobrodošla.
Prijazen sprejem domačinov. Odgovorni prijazni na čisto vsakem koraku. Ogled tribune, pijača in hrana. Vse je na svojem mestu. Navijači so veseli. Organizirani navijači že prodajajo artikle in zbirajo denar za prihajajočo sezono.
Smo v Hrašćici, čudovitem naselju na Hrvaškem, dobro uro stran od doma. Domačini, NK Varteks imajo nov objekt in mi smo lahko bili zraven. Odločili so se namreč, da na otvoritev in svojo prvo otvoritveno tekmo povabijo NK Maribor.
V uradnih vabilih je bilo o klubu napisanih tako veliko lepih besed, da so me ganili. Da lahko o klubu, ki ga tako obožujem nekdo piše s tako lepimi in izbranimi besedami, potem veš da za klubom stojijo spoštovanja vredni predstavniki, igralci in navijači.
Mirno sva sedela na tribuni, občudovala objekt in navijače, ki so pridno polnili krasne nove tribune, veseli da so skupaj in proslavljajo nekaj zanje tako zelo velikega. Polni optimizma, radosti, sproščenosti in hvaležnosti so predstavniki povedali nekaj besed, darila so našla svoje srečne lastnike. NK Maribor in g. Zahovič so s svojo navzočnostjo in darilom navdušili množico in ves čas sem imela občutek, da so nam tako zelo hvaležni, da smo tam.
NK Maribor je bil včeraj na gostovanju te prijateljske tekme kot klub, ki nekaj pomeni na nogometnem zemljevidu in moram priznati, da sem se počutila tako počaščena, da sem navijačica tega kluba.
Oblečena v naša navijaška oblačila nisem dobila nobene negativne opazke, nihče mi ni nič rekel, vsi so bili prijazni.
Nihče ni imel nobenega slabega namena in niti za sekundo se nisem počutila kot nek tujec na tleh kluba, ki odpira novo poglavje.
Tekma se je končala prijateljskih 1:1. Dario za goste in Fran za domačine sta postavila končni rezultat tekme, ki pa na tej tekmi res ni kaj dosti štel.
Predstavili so se številni novi, številnim še neznani obrazi naše zgodbe. Številni so dobili nove priložnosti, da se lahko počasi vrnejo. Igralci so izkoristili priložnosti za dokazovanja in to naredili z vijol’čnim karakterjem, ki je močno sijal. Bila je to tekma, kjer se čutil prijateljski duh, a tudi želja po napredovanju in iskanju novih priložnosti.
Bilo je to srečanje, kjer je vročina vseeno res delala svoje, a sta se obe ekipi borili za to, da boste v svojih zgodbah še boljši.
Tekme, kot je bila ta s prijatelji iz NK Varteks je dokaz medsebojnega spoštovanja ne samo med kluboma, ampak tudi na mednarodni ravni. Gostitelji so pokazali kako organizirati navijačem in gledalcem prijazno srečanje. Priča smo bili iskreni hvaležnosti in občutek, da je prav, da pridemo, je bil več kot pravi.
Zadnja leta zelo malo obiskujem prijateljske tekme izven domačega stadiona, zato je mogoče ta energija domačinov bila vendarle ključna, da doživim po dolgem času spet v živo eno tako krasno in čudovito zgodbo.
Vedno, ko smo vsi vabljeni na tako krasen način je prav, da pridemo. Verjamem, da še kdaj in da se na tem stadionu nismo videli zadnjič.
Številni igralci Maribora so srečali katerega od svojih prijateljev na drugi strani, seveda tudi nekdanje trenerje in verjamem, da je bilo srečanje prijetno za vse. Lepo je, ko se srečajo izkušnje in mladost. Zgodovina in prihodnost.
A tudi prijatelji, ki jih je združila vijol’čna barva.
Gal z družino, hvala vam. Ker se vedno znova lahko poslovimo, da se najdemo.
Ko smo se enega mrzlega dne poslavljali pred severno tribuno stadiona smo si obljubili, da to ni slovo, ampak le nasvidenje. Obljubo še zmeraj držimo in se, kot želi življenje, vedno znova najdemo in smo srečni, ko smo skupaj.
Gal, dragi moj Kapetan, ki boš to s trdim delom postal tudi izven meja naše države, želim ti, da bi ostal zvest svojemu srcu. Vse ostalo te čaka z odprtimi rokami. In moj aplavz boš slišal tudi ko bom daleč stran.
Ob koncu le še zahvala vsem, ampak vsem, ki ste s svojo toplino, srčnostjo in hvaležnostjo sprejeli vse nas.
Tiste, ki smo prišli z avti, kombiji ali avtobusom. Hvala za vašo nesebičnost, vašo ljubezen in hvala, ker imate radi NK Maribor. Hvala, ker čutite z nami in v čast in ponos je tudi meni osebno, da smo lahko prišli.
Želim si, da bi bile vse tekme na ravni takšnega spoštovanja. Sicer pa dejstvo, kako so mladi po tekmi poprijeli za vrečke in počistili tribuno, pove vse. Skupaj kot ena družina ste in naj ta močna vez ostane za zmeraj.
Vse dobro na vaši poti, NK Varteks. Luštni ste, simpatični ko »šus« in vidimo se. Zagotovo se.
Zaradi takih zgodb sem se zaljubila v nogomet. In zaradi takih zgodb bom ostala nogometni romantik.
Ker nogomet združuje, povezuje in nam kaže nova znanja, širi obzorja in nam pripelje nove prijatelje.
Vijol’čna kri za vse ljudi pa se v Ljudski vrt vrača že čez 27 in 28 dni. Kri darujemo pod severno tribuno stadiona. Koliko zgodb in koliko nasmehov zmore ta svet.
Stopimo skupaj. Večkrat. Da življenje neha boleti.
Mežikam. 😊
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić