Od njunega zadnjega srečanja na trenerski klopi je minilo skoraj 2 leti in 5 mesecev.
Tudi tokrat je g. Karanović odšel kot zmagovalec. Zmagala je njegova mladinska ekipa.
Nasproti mu je stal g. Damir. Dva izjemna človeka, dve izjemni osebnosti.
Oba res zaljubljena v nogomet in tako lepo je vedeti, da vodita dve krasni mladinski ekipi.
Tekma je bila pestra, polna tihih in glasnih vprašanj. Izjemnih priložnosti. Nekaj kotov.
Nekaj smeha. In nekaj opominov. In nekaj čisto nepotrebnih trenj z očitnim neobčutkom za šport.
Naša mladina je zmagala. Dala je tri gole in zmagala 2:1.
Ugotavljali smo, da je že nekam hitro mrzlo. In ugotovili, da je res lepo, ko nogomet mine v prijetnem in prijateljskem vzdušju.
Škoda, ker vam ne morem pokazat kake štange ali kake res lepe priložnosti mladih, da bi videli kako dobri so v resnici.
Ponosni smo na vas in vam želimo najlepše in najboljše na Poljskem kjer vas čakajo kijevski prvaki.
Bil je res krasen dan.
Dopoldan na ogledu stadiona v sklopu rojstnega dne mesta Maribor, popoldan pa sem se preselila preko ceste na umetno travo.
Veliko novega sem se učila, veliko novega spoznala.
Hvala, ker imam zmeraj privilegij bit ob ljudeh, ki so tako izjemni, polni novih znanj.
Do kmalu. In jutri. Calcit pride gostovat v dvorano Tabor. Ob 20.00.
Nekje med režami utrinkov.
Snidenja so zmeraj lep trenutek prijateljskih spominov.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić