Moje novo življenje

Zdi se mi, kot da je bilo včeraj…še 35 dni…začela sem z odštevanjem…

Danes je osem dni, ko je že za mano.

Okoli 9h sem sedla v avto…svojo zadnjo vožnjo z očali…pa še peljat nisem smela. 🙂

Aleš, Simona in Mateja smo se odpravili na pot moje nove poti…

Klinike nismo našli v prvem poskusu, smo se pa do tja nasmejali do solz…

okoli 11.30 sem se najavila pri prijazni receptorki, potem pa se je počasi začelo…

…podpis papirjev…

…pregled ena…

…pregled dva…

…tabletke..

…kapljice, kapljice, kapljice…

Nisem imela niti prav časa več razmišljat, čeprav mi je srce razbijalo na polno. 

Svoji zdravnici sem se nasmejala, srečna, da je končno prišel dan za mojo lasersko operacijo oči, vendar se mi je zdelo, da se na takšno stvar ne moreš pripravit.

Popeljali so me v operacijsko in začelo se je…

Vse se je zdelo tako hitro, tako preprosto…razen tistih deset sekund na vsakem očesu, ko nisem videla popolnoma ničesar…

Zelena in rdeča lučka sta me pripeljali skozi operacijo, prijazna gospa me je držala ves čas za roko, mirili so me tako nežno, zdravnica je z mano še malo podebatirala o nogometu, njen asistent pa je navijal še na Hajduk. 🙂

Bilo je, kot da sem v nekem drugem svetu, druga dimenzija. To se ne dogaja meni. To ne bom več jaz, ko pridem ven….

In dejansko nisem bila. Prazna čakalnica me je šokirala. Šla sem še na en pregled, kjer mi je povedala, da je operacija uspešno prestana in pogledala potrebno.

Sledila je kratka pot do pisarne, kjer sem dočakala svoje prijatelje. Oni bodo povedali kako sem odreagirala, kaj sem rekla, kaj so oni rekli….za mene je bil vse en velik šok.

Sedla sem, izvedela informacije o tem, kaj sledi, kako bom pridno vsaki dan s kapljicami živela, kakšna terapija me čaka in kako je bila zadeva odlično opravljena.

Po zahvalah in računih smo se ekipa odpravili domov…novemu življenju naproti.

Vso pot nazaj sem praktično dremala, potem pa se je začelo okrevanje, ki traja še danes…

Drugi dan sem z mojo drago Polono in njeno družino prispela v Zagreb na kontrolo. Desno oko še vedno ne sodeluje tako kot bi treba, vendar okrevanje poteka pridno in uspešno.

Sledil je še ogled Dječjega doma v Zagrebu, iz katerega sem šla vidno šokirana in predvsem v solzah….

Od prejšnje sobote naprej tako pridno okrevam, tu pa tam pridem na računalnik, hodim še v Zagreb na kontrole, pridno še kaj naredim za moje vijolčne fante, večino časa pa sem pridno doma in dejansko počivam, čeprav mi to ni za verjet…

V četrtek, ko sem bila slavljenka dneva, sva s Simono zjutraj znova zavili v Zagreb. Kako dvema luštnima deklinama rata brez navigacije do klinike…uf, z lahkoto. Nepozabno doživetje.

Nepozabni rojstni dan, ki sem ga dva dni skupaj s tortico in prijatelji praznovala zelo mirno in predvsem zelo nasmejano in srečno, je minil še prehitro.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila čisto vsem, ampak vsem…ki ste me klicali pred operacijo, mi pisali sporočila in mi dajali pozitivno energijo. Še posebna zahvala gre moji zlati Katiki, mamici, ki mi je napisala nekaj, kar hranim v srcu do konca svojega življenja.

Rada bi se zahvalila vsem, ki me pridno vozite in me še boste morali vozit v Zagreb. Huligančki moji, moji sončki, Marko in še vsi ostali.

Ter hvala vsem za lepe želje ob rojstnem dnevu, nepozabna darila, za krasne misli in predvsem energijo, ki mi jo dajate. Zaradi vas je vse skup še tako lažje.

In ja, saj ne bom več dolgo na računalniku…samo srce je morajo spet tipkat. Za dušo. Za to, da vam povem, da sem ful dobro. Da se smejem. Da vidim sonce. Registrske na avtih. Smeh otrok. In ne boste verjeli-tudi svoje roke.

 Zdi se,  kot da sem se rodila na novo in spoznavam svet. Gledam kako hodim, kakšen obraz imam, oči, kako je videti to, kar nisem nikoli videla prav brez očal. Svet mi je postal drugačen, lepši, bolj poln.

S to operacijo sem si naredila lepši svet in vse bo še dobro. Še par tednov, pa bo slika ostra, sončna očala ne bodo več potrebna….in bom nova jaz. 

Krasno je biti jaz in ponosna sem, da sem lahko tukaj z vami.

Vsem, ki berete ta blog…iz globin srca hvala in vsem, ki me imate radi…nimam drugih besed kot…v mojem srcu ste najboljši in naj se vam dobrota vedno znova dvojno vrača.

Ter da ne pozabim…

Se vidimo. 🙂