Ne boste razumeli, če niste eden od nas.
Hvala NK Maribor za to prijateljsko tekmo.
Ekipa Šturma (amaterji) so se prišli pomerit z našimi fanti.
Jaz pa sem se kot počasni posnetek priguncala do stadiona. Počasi, kolikor hitro je šlo.
Bilo je mirno, reflektorji so sijali v vsem svojem sijaju.
Poglejte video. Nekaj sekund, vse sem povedala.
Vesna je prihitela na tribuni, Andraž je že sedel. Tadej je prišel kasneje.
Neverjetno. Fajn.
Rok, Rudi, Amir in Andrej so prispevali štiri gole za krasno tekmo, čudovite gole, krasne akcije in krasen konec popoldneva.
Dva, ki smo ju dobili, sta tudi vredna ogleda.
Smeh, kakšni stari slovenski hiti in naenkrat smo preko južnega dela odšli počasi mimo severa domov.
Počasi.
Nekatera snidenja so bila znova tako srčna, zdravilna in polna hvaležnosti.
Ljudski vrt, tekma, prijatelji, nogometaši. Dovolj za mene.
Zdravilo za dušo. Celo tekmo me čisto nič ni bolelo. Vsaj tam ne, kjer imam vidne sledi izpred 12tih dni. Ljudski vrt je res kraj, kjer se pozabi da kaj boli. Ljudski vrt je srečen kraj. Mir. Spoštovanje. Ljubezen.
Hvala, ker vedno lahko vedno stopam po teh stopnicah. Ker sem tudi včasih sama sebi odmev. In hvala, ker imamo tak lep stadion.
Ki nujno potrebuje prenovo. Ta klub, ti izjemni ljudje, ki ga delajo tako izjemnega si zaslužijo novo tribuno. In mi navijači, ki ga delamo še dodatno plemenitega.
In da ne pozabim. Datum za krvodajalsko akcijo v deveti izdaji vam izdam že zelo kmalu.
Rada vas ima.
Srečna, spet Doma.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić