Torek je. Krasen dan. Za fuzbal.
No, za fuzbal je vedno krasen dan. In tudi današnje popoldne je bilo čisto fajn.
Sicer smo najprej mislili, da nas bo samo za en sektor, pol pa se je kar lepo nabralo in tudi mrzlo več ni bilo tak kot na začetku.
Ura je bila sicer res blesava, zato je ogromno ljudi zamudilo tekmo, vseeno pa se mi zdi kak so tekme bolj pozno pa tudi ni neke večje gužve od te danes.
Četrtfinalna tekma je bila ko ena velika zmes za palačinke. Malo je bilo moke, malo jajc, tudi cukra in mleka. Še malo soli. Vse skup pa se je miksalo včasih malo počasi, včasih malo hitro.
Imeli smo kaj videt. Tekma je bila dinamična, polna nekih preobratov.
Vesela sem, da so igrali obrazi, ki jih ne vidimo pogosto. V vratih je Kenan stal…delo opravil z odliko. Skratka fajn mi je, ko vidim da imamo ogromno igralcev, ki lahko tvorijo mozaik ene čudovite zgodbe vijol’čne barve.
Zmago prve tekme je prinesel slavljenec dneva. Jan Mlakar je zabil ob svojem rojstnem dnevu. Danes šteje 20 pomladi.
Danes je šel čas kot da je namazan s kako margarino, namazan pa je bil s čim drugim še kdo, da se je znova malo meglil pogled, razsodnost in verjetno še kaj.
Tekmo smo srečno pripeljali do konca in naenkrat je bila tribuna spet prazna.
A danes je bila še ena posebna tekma za nekoga. Verjetno ne veste, niste prebrali, jaz pa redno spremljam tisti del uradne klubske strani, kjer je statistika o naj strelcih in nastopih. Danes smo dobili igralca v klubu 300. Parkrat sem se vprašala koliko od teh vseh nastopov sem ga videla nastopat v živo. Pri nas je več kot osem let. Skupaj smo preživeli toliko noro dobrega, previharili toliko neviht. Dajal je gole, ko je podajal, rekel je gol na sezono. Daje daleč najboljše in zelo realne izjave medijem. Je iskren, velik človek. Karakterno mi je izjemno podoben in v mojem srcu ima posebno mesto. Mogoče zaradi njega večkrat popizdim na tribuni kot je treba, mam pa ga rada, ker je dober človek. Velik nogometaš. Hitro pozabijo kaj vse je naredil za klub, ki ga ima rad in mu mečejo polena ko imajo pet minut časa. Jaz pa sem ponosna, da si naš. Rulo, car si in car boš ostal. Čestitko za prvih 300 in ni predaje. Nikoli. Vztrajaj. In garaj naprej. Kdo ve, mogoče pa pridemo še vsaj do 400.
Hvala vsem, ki ste naju bili danes veseli. Hvala vsem, ki ste najboljša družba na svetu.
Jutri je en pomemben dan in upam, da prinaša dobre novice in zmago slovenskih rokometašev.
Kjerkoli že ste…v soboto se nogometni navdušenci in tisti, ki ste to dvakrat na leto, dobimo na derbiju doma. Ne pozabite na kulice, personalizacijske listke, osebne dokumente in vse to kar je potrebno da smo varni pred ne vem čem. Aja, pa palerine ne pozabite, ker bo baje dež.
Tako da…hvala za obisk in lahko noč, prijatelji.
Rada vas ima.
Ona, ki se ima v Mariboru fajn.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić