Vsaka prva tekma je težka in vsak začetek je težki. Če kaj, vidim to zdaj jaz, ko začenjam z novo blogersko sezono fuzbalskih tekem.
Človek se malo »zapusti« in malo pozabi, kak je pisat iskrene, čustvene in predvsem blesave bloge o svoji ekipi.
Medtem ko so eni zamenjali državljanstvo, smo vijol’čni borci za ligo Evropa danes čepeli pred tv-ji in računalniki in po zaslugi albanske televizije in čudovitih ljudi, ki so linke našli, pogledali prvo tekmo kvalifikacij.
Eni tu, drugi v Tirani…skupaj…skupaj smo zmagali.
Gregor je bil edini strelec na tekmi, kjer so zaradi vročine morali imet premore, kjer so se borili kot nori, garali in sodelovali. Težka tekma, težki nasprotnik.
Pravkar, ko pišem te vrstice, se en gospod očitno ne daleč stran od bloka dere: »Handa nas je rešo, Handa.« 🙂
Zmaga ni bila lahka in nasprotnik se je dostojno boril od prve do zadnje minute.
Tekma, ki se je igrala ko eni po službi končno pojedo kosilo, je bila zanimiva za nas, ki smo gledali albansko tv, tudi zaradi komentatorja. Pojma nisem mela kaj govori, je pa domačo nalogo o naših nogometaših opravil zelo dobro.
Zdaj vem tudi da je pri njih Milec Milek in Vrhovec Vrhovic. Imela sem občutek da izjemno lepo govori o kapetanu in to, da je Kapetani, je redno poudarjal. Tudi sem dobila občutek, da misli isto kot jaz. Ta Kapetani nam ga bo stisno. 😉 Aja, ta Kapetani je tudi Braziliani. 🙂
Ne vem če ste slišali, ampak gospod je govoril tudi o Otu Blazniku. Ni kaj, naredil je domačo nalogo.
Tekma je za mene minila izjemno hitro, sem pa doma imela par kričečih vložkov in šokov, ki so bili popolnoma nepotrebni.
Slikic par sem naredila s telefonom. So bolj boge, so pa za spomin na še eno tekmo, ki so jo vijol’čni bojevniki več kot zasluženo tudi zmagali.
Baje se vrnejo nekaj čez polnoči. Če bi želel kdo na letališče, naj se oglasi, da ne bomo tam trije in še kak, ki bo v službo šel.
Dopust je mimo, prva tekma tudi, pohitite za karte in če ste na dopustu, se vrnite pravočasno. Ker imam občutek, da bo to še noro poletje in še bolj vesela jesen.
Mejte se lepo, se vidimo ponoči, pol pa v četrtek, ko norimo ko nori.
In da ne pozabim…Lojzi, drži se prijatelj! Radi te imamo in čim prej pridi v Dom prvakov.
In še nekaj…Damjan Bohar, razturaj na Poljskem! Ti naš, mi tvoji.
Tako, pa sem uspela končat prvi tekmovalni blog v novi sezoni.
Kratek je, a tak al tak veste, da bo dolgih še ogromno.
Tudi jaz se šele ogrevam.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić