Ljudski vrt…res sem tak ponosno stopala na tribuno. Pogrešala sem te. Tvojo energijo, tvojo dobro voljo, prijazne ljudi na njem, igralce, vijol’čno zgodbo…zdelo se mi je, da me že tak dolgo ni bilo…
Nisem vedela kaj danes pričakovat, niti nisem upala ničesar napovedovati, da ne bi šla predaleč in bi preveč pričakovala in morda preveč razočarana odšla domov.
Hvala, ker sem videla to, kar sem pogrešala in želela videt.
Najprej bravo ekipa…za energijo, za igro, za garanje, za akcije, ki so jemale sapo in predvsem za tekmo, ko smo resnično bili prepričani da so bili trije več kot premalo v nasprotnikovi mreži.
Kdaj pa kdaj mi je na trenutke tudi malo stisnilo srce, ker so bili na nasprotni strani goli več kot preblizu.
Prejeli smo dva, zato smo do konca vseeno trepetali, Tadej je celo štopal…potem pa smo še malo tarnali če ne misli tekme končat, ker so tri minute že davno minile. 😉
In tu je bil Luka. Vi bolj poznate tisto kar piše zadaj, kot to kako ceni to kar ima spredaj. In danes je zapiral lape vsem po koloni. Onim, ki so dokaz, da pri zadnjici včasih manj smrdi kot pri ustih. Tistim, ki že leta hodijo na fuzbal in mislijo da so lahko več kot preveč glasni.
Tudi onim, ki žalijo celo tribuno, vse družinske člane vsem, pri tem pa pozabljajo da beseda »gamad« opisuje čisto nekoga drugega in ne tiste, ki so jih omenjali.
Če kaj, je Luka danes s tremi goli dokazal, da je po vsem tem, kar smo prestali, prebrali, preposlušali in predvsem dol požrli, izjemen karakter, ki zmore več, kot mi pripisujejo.
Mogoče danes ne bo dobil naziva kakšne živali in si bo ta naziv dala prav ta oseba, ki mu jo je pripisala.
Luka je ponosno ob koncu tekme odnesel žoge za tri (!!!) gole. Ne morem drugače napisat kot…fukjeno dobro! Bravo.
Ko je bil menjan so roke že pekle, ko sem stala in ploskala in bi ga najraje objela, ker nam vedno pokaže kako veliko človek je.
Poklon ekipa. Za celotno tekmo, za pretečene kilometre, za sodelovanja, predvsem pa zato, ker vijolice nikoli ne nehajo verjet.
Krasna tekma, krasna družba, kar lepo število gledalcev, prijetno vreme z rahlim dežjem, ter ljudmi, ki vas imam tako zelo rada.
Seveda sem izpolnila hokejsko obljubo in če sem kar nekaj dni z vijol’čno kapo hodila po hokejskih tekmah, sem danes na nogomet prišla s hokejsko. 🙂
Čudovito je bilo. Saša, hvala ti iz srca, ker si mi pomagala in hvala vsem, ki ste mi popoldan želeli pomagat, ko sem na vas naslovila prošnjo. Neverjetni ste.
Želim vam čudovit večer, preostanek vikend…se pa kmalu javim s hokejskih blogom o minulem ženske prvenstvu, kjer sem bila znova del te neverjetne ekipe, ki je tako čudovita, pozitivna, polna neverjetnih domislic in je v moje življenje prinesla še eno nepozabno izkušnjo.
Rada vas ima.
Taaaaaak sem vesela, da ste nazaj.
Vedno vaša.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić