Na pol

Za mene je vsaka tekma darilo.

Za mene je vsaka tekma domača ali gostovanje eno krasno potovanje.

Za mene je vsaka tekma ponos in ljubezen do kluba.

Za mene je vsaka tekma spoštovanje do nasprotnika.

Za mene je vsaka tekma bitka.

Za mene je vsaka tekma poklon pripadnosti.

Za mene je vsaka tekma močan srčen utrip.

Za mene je vsaka tekma biti in biti v dobrem in slabem.

Za mene je vsaka tekma up.

Za mene je vsaka tekma novo dokazovanje.

Za mene je vsaka tekma nova izkušnja.

Za mene je vsaka tekma novo učenje.

Za mene je vsaka tekma kot kri, ki se pretaka. Vijol’čna.

Za mene je vsaka tekma začetek in konec.

Za mene je vsaka tekma misel o boljšem.

Za mene je vsaka tekma zmaga tudi ko je poraz.

Za mene je vsaka tekma videnje videti nevideno.

V življenju sem prevečkrat padla in znam cenit vse trenutke, ko sem se pobrala na noge. Zaradi vsega tega sem danes boljši in drugačen človek. Pred mano je še dolga in naporna pot in kljub vsem ranam, bolečinam, stiskam in težavam sem v življenju zmeraj imela želje in cilje.
Ko sem, ironično, ravno ko je bila tekma v Domžalah, ležala v bolnici z zdravili, ki so mi stekala v žilo, sem imela samo eno željo. Biti zdrava in na finale pokala. Misel na nogomet mi je v življenju velikokrat pomagala skozi velike takšne in drugačne krize.
Lahko sem jezna, žalostna in razočarana. Lahko me boli in se zdi, da mi bo srce počilo, a sem tudi hvaležna. Za NK Maribor, ker brez njega ne bi bila to kar sem danes.
Če smo familija, si odpustimo, naučimo in ja, mejmo se radi, tudi ko ne gre. Radi se mejmo.
Prosim, to je vse kar prosim.
Da bo drugič pot do polfinala več kot le na pol.
Rada vas ima.
Meglensko aprilska.
MalaMo. :*