Sobota zvečer. Tekma spet 20.15. A navijačev Maribora to ne ustavi. Tribuna se puni in puni. Čeprav sem ujela, da bi naj nas bilo neke malega več kot 4000, v to številko ne verjamem. Zagotovo nas je bilo več. Hvala, navijači! Čudovito je bilo toliko ljudi videt na tekmi.
Bodimo pošteni.
Oddahnili smo si.
In se te tekme vsi kar malo bali. Nismo vedeli kaj pričakovati, a zagotovo še eno v vrsti podmornic.
A vse se je izšlo točno tako kot je moralo.
Luka, Milivoje, Dare in Marcos za suvereno zmago nad prijatelji iz Aluminija. Padel je tudi častni zadetek.
Imeli smo kaj videt. Všečna tekma, kjer smo uživali in se imeli prijetno.
Res je, da smo dolgo trepetali, a smo si po tekmi zaploskali, ker je bila ta zmaga več kot zaslužena.
In ja, nergači tribune so nekatere znova naganjali, a na koncu vseeno pošteno zaploskali.
Enim se je znova mudilo domov še pred 90to minuto, nekateri otroci pa so pridno vihali zastave in ponos v njihov očeh je bil nepopisno čudovit.
Na tribuni smo se zabavali in res je bilo prijetno. Ko je klapa na kupu, nam ni hudega in smeha ne zmanjka.
Žal je igrišče prehitro zapustil naš Marwan zaradi poškodbe in upam, da se bo kmalu vrnil še boljši in močnejši.
Izredno sem vesela, da se v formo vrača »ljubljenec« naše tribune, ki hejterjem že pije živce, jaz pa lahko ploskam ko nora.
Pohvale ekipi za sodelovanje, sinergijo, za to, da so vsaj za en dan že devet točk prednosti pred nasprotniki. Ja, fajn je, ko nam gledajo v hrbet. Čudovito in fajn se to čuje.
Zaploskali smo še Lani in njenemu očetu za pogumno ameriško zgodbo, ki prinaša srečnejše, varnejše in pogumnejše življenje. Naj se novo, čisto drugačno nadaljuje tako kot si želijo vsi, ki jo imajo najraje. Vem, da 4.januarja ne bo pozabila do konca življenja. Tudi jaz ga ne bom. Pa čeprav sva imeli vsaka svojo zgodbo. Pogumno deklina, želim ti veliko smeha in solz sreče.
Po tekmi prijatelji pri ograji uživamo, medtem ko mi moji mali prijatelji razlagajo o tem kako so padali goli.
Objamemo še kapetana in se poslovimo nedaleč vstran od »City parka.« 🙂 🙂
Krasen večer, še ena v nizu nepozabnih zmag, naši čudoviti fantje in najboljši prijatelji.
Ja, še mojo Anjo sem ulovila na najbolj napačni barvi tribune. Tako da nikoli ne veste kje vas najdem, če se nič ne skrijete. Moj foto najde marsikaj. Nič bat, nekatere stvari ostanejo točno tam, kot morajo.
Hvala, ker ste. Hvala za vse pohvale, predloge in vse tisto, kar imenuje moja Katja, da je »po Mojčino.«
Življenje je res eno zanimivo potovanje.
Pazite na ljudi, ki vas cenijo in spoštujejo tudi ko imate slab dan.
In predvsem se dosti smejte. Bodite prepričani, da ne pomaga ta nasmeh samo vam.
Če pa mislite da imate vse težave, potem morate večkrat pogledat okoli sebe.
Ob poslušanju tekme za nazaj…da ja še vse gole enkrat pogledam…vam želim čudovito nedeljo in še lepši teden do sobote, verjetno bolj nedelje, ko smo znova skupaj.
In da ne pozabim…gospod P., vse najboljše in najlepše. Sin je zrihtal najlepše darilo. 🙂 Radi vas imamo. 🙂 Ostanite tako čudovit kot ste.
Življenje je res nekaj posebnega.
Rada vas ima.
Mama vijol’čnih utrinkov.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić