Igrišče z umetno travo.
B ekipa proti Dravogradu.
Zmaga: suverena.
Anel dvakrat in Nik za gladkih 3:0.
Brez pretresov, brez pritiskov.
Čudovita igra, povezanost.
Lepo in gledljivo.
Mrzlo pa je bilo.
In kot sem ujela na tekmi.
Naši fantje morajo zmagat.
Zakaj?
Ker tak samo trenirajo in nič drugega ne počnejo.
Zanima me zakaj potem velikani svetovnega fuzbala zgubljajo?
Drugi polčas sva šli z Nušo, ki je danes zmrzovala z mano, pogledat kar na drugi gol.
Sva vedeli zakaj.
Prijateljsko navezo sva našli s starimi starši od Žana.
Hvala za čudovito družbo in za prevozno pomoč.
Z veseljem kdaj vrnemo. Iz srca hvaležna.
Spet sem malo preučevala fotoaparat.
Zato nekaj fotografij, čisto drugače.
Bodo še boljše in boljše.
Učenje bo še trajalo.
Kot traja vijol’čna pot B ekipe proti drugi ligi.
Fantje, meljite dalje.
Ponosna na vas.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić