Zadnje sekunde…

Krško.
Vreme: po dežni prhi, suho.
Travnata površina: njiva.
Publika: obvlada žvižganje in je na svojih mestih že vsaj pol ure pred tekmo.
MalaMo: se sprašuje, kaj vam naj sploh pove. 🙂
Rezultat: zadovoljiv.
Igra: za pozabit.
Igralci: izredne pohvale Markotu in Jasminu. Z razlogi. Številnimi. Eni pa se še kuj ne zavedajo da ena lastovka ne prinese treh pik in da je treba tu pa tam po igrišču malo laufat, ker žoga ne pade sama. Iz avta, se sama ne poda in ja, tudi v gol ne pade ravno sama. Eni pa še vedno boljše, da bi igrali tenis. Za vse bi bilo boljše.
Zadetki: Dare in Marwan. Tak ste že navajeni, da jih dajeta.
Domačini: borili so se kot levi, garali in vsaka čast za prikazano igro. Če pa kaj, so pa dali vetra, dosti lekciji in predvsem energije. Samo upam, da ne bodo tako igrali samo proti nam.
Ocena: samo da so tri pike. Da smo zmagali, da smo na koncu lahko Skaterjevega Dimnikarja peli sproščeno.
Par mini dejstev: molitev je pomagala. Pomagalo je tudi dejstvo, da moraš pač verjet v to kar delaš, tudi če včasih ne delaš dobro in je fajn, da se kljub temu obrne na tvojo stran, da je lahko pot boljša.
Mitja in Nina: smo se nasmejali. Le kaj bi brez korenčka in plesanja po ulici pred blokom ob prihodu domov?
Tedi: on pravi, da jaz to preveč zahtevam. In verjetno ima tudi prav. Samo saj vemo, da zmoremo več kot to in predvsem bolj zagnano kot to, kar je bilo videt minulo večer.
Pozicija: zadnja vrsta. Boljše kot prejšnjič. Pa še Kaja in ga. Bohar sta prišli.
Po tekmi: objet in počvekat s kapetanom. Ta nasmeh zaceli jezo in žalost, ki se nabira ob taki megleni predstavi. Prišli so še drugi navijači. Lepo je videt, kako radi ga imajo.
Kratek povzetek: verjet, garat, trenirat, laufat, se učit, predvsem se učit in bit kolektiven. Vse ostalo bo prišlo tako kot je treba.
Zahvala: vsem, ki še imate srce na mestu in ste to tekmo dejansko preživeli brez da bi vam srce vun vrglo.
In ja, dokler se ne zložite kot prekmurska gibanica, nimate korenčka večjega od korenjaka in dokler Madeira ni samo mesto, kjer so naši fantje nekoč imeli priprave, do takrat ne veste, kaj je bit del naše zgodbe, minulega večer. Kmalu ponovimo. In se imamo čisto fajn.
Ob koncu le še: hvala. Bilo je še eno nepozabno, zabavno, smešno in predvsem zelo stresno a šampionsko gostovanje. In zanj tokrat ni bila kriva gibanica, ampak sir. Pa ne na avtu. 🙂
Rada vas ima.
MalaMo. :*