Select Page

Nedeljska tekma je bila ena res posebna zgodba.
Že nekaj čez 17h smo prispeli k enemu vrhunskemu zbiratelju dresov.
Tilen ima v zbirki 339 dresov. Zaenkrat. Blog bo tekom ponedeljka, a še prej par besed o nogometni zgodbi štajerskega derbija.

Image1blog1
Mitja je prevzel krmilo volana, za kar smo bili izredno hvaležni.
Pri Anjini družini smo spoznali tri nove male kosmate Mejotove daljne sorodnike.
In prispeli na Areno Petrol. Na našo standardno tribuno, ki je bila kar precej polna in zelo čustvena. V marsikaterem delu tekme smo navijanje postavili pred vse ostalo.

Image2blog2
Celotna tekma je bila kar precej velika uspavanka in spraševali smo se sploh kaj bo.
Med tem ko so izkušnje vidno izgubljale proti mladosti naše ekipe, so se zgodili minute.
Celjski avtogol.
Sunny.
Luka. Saj ni važno koliko sekund. 13 ali 18.
Ko se je vrnil, je bil Facebook preveč nastrojen proti našemu fantu.
Ko je dal gol, sem pogledala za seboj Anjo.
Moj fb status se je uresničil.

Image3blog3
Dekline so kričale, kak je vstopil. Gol je že dal. Dresi se bodo zagotovo dobro prodajali.
Fant je kot kinder jajček. Tri v enem.
Na tej tekmi je bilo predvsem fajn, da nas je bilo toliko prijateljev skupaj.
Marsikatera družina je bila zelo pogrešana.
A krasen del se je zgodil še po tekmi.

Image4blog4
Skupina celjskih navijačev je čakala naše igralce. Kričanje, objemanja, veselje.
Kaj, še kapetana so s svojim kričanjem in navijanjem spravili z busa, da se je podpisal in slikal in nas vse objel.
Ko sem pomahala busu v slovo…malo te stisne ne.
Spomnim se obraza, ki mi je najbolj zvesto mahal in vem, da je tak lepo.
Pot domov je bila polna smeha, na polnočni večerji smo se smejali skoraj do solz, igrali basket in se spraševali kdo od nas boljše zadene kot kak izkušen. Se razume kdo.
Poslovili smo se, ko nam je bilo res lepo in hvala vam.
Mitja, Nina, Seba, Tedi.

Image5blog5
Bila je tekma, ki je zaradi vas zagotovo ne bomo pozabili.
Zmagali smo po dolgem času zelo suvereno in ta 0:3 je ena lepa zgodba.
Martin, edini uradni komentator, ki ga poznam iz drugih nogometnih stadionov, se je tak trudo, da bi domači navijači kaj od sebe dali, pa niso igralcu zaploskali niti ob menjavi. Mi smo Daliborju. Ker ga imamo radi in bo vedno po svoje naš.
In če kaj, lepo je bilo opazovat te mlade, katerim so naši nogometaši vzor in v ponos. In če kaj, lepo je prit spet na zmagovalno pot in počasi prit do naslova. Ki ga bomo kmalu spet vrnili domov.
Prepričana sem, da bo sezona zelo dolga in zelo zahtevna.

Image6blog6
A na koncu bomo prav zaradi tega zelo zadovoljni. In naslov bo bolj poseben.
Pred nami so kratke nogometne počitnice.
Za eno organizatorko pa je to final count down.
Čez sedem dni, osem ura bo kazala, se dobimo, da darujemo, da rešujemo in da se spomnimo.

Image7blog7
Čez sedem dni darujemo kri, čez sedem dni pokažemo navijači NK Maribor, zakaj nam ni podobnih na svetu. Zakaj delamo to akcijo in zakaj želimo pomagati vsem tistim, ki rabijo, da lahko živijo. Nikoli ne vemo kdaj bomo sami to potrebovali in kaj je naš naslednji korak. Vijol’čna kri za vse ljudi. Vabljeni krvodajalci, prijatelji nogometa, tudi tisti, ki bi radi podpisali izjavo za darovanje organov, ali pa samo kakšen sponzor, medijska hiša, da vidite, kako je pri nas darovanje krvi nekaj posebnega.
Hvala za prijetno nedeljo. Hvala, za prijazno besedo, stisk roke, hvala, ker ste prigarano zmagali to tekmo in predvsem hvala, ker ste začeli verjeti.

Image8blog8
Verjamem, da se bodo eni počasi zavedali, da se jim je čas že iztekel, a peščena ura še ni zlomljena, vezi še kuj držijo skupaj nekaj, kar se je na enih delih že pošteno sparalo.
In ja, končujem, čisto po moje…

Image9blog9
Vse najboljše, kjerkoli že si, Agim Ibraimi za 28-tko.
Blog…o fantu neverjetne zbirke…kmalu.
Rada vas ima.
MalaMo. :*