Nekaj čez 18h sva na južni ploščadi.
Z Lojzijem začnemo kar pri šanku. 🙂
In potem se zbiramo in zbiramo in ja, hvala Roku, tudi fotografiramo.
Gužva je vse večja, midva pa na tribuno, k prijateljem.
Pred tekmo pogledam na vip za seboj in jih zagledam.
Pohitim gor, da jim stisnem roko. Dobrodošli doma, družina Mezga.
Vedno vas je tako lepo videt in hvala, ker ste in ostajate naši zlati.
Rada vas imam in hvaležna sem za vaša življenja.
Pomaham še na moj b vip in kmalu začnemo.
Težka in zahtevna tekma.
Brez golov.
Lahko bi kakšnega dobili, lahko da kakšnega nismo imeli možnost dat.
Lahko bi nekateri bili bolj nežni, lahko bi igrali balet.
Levski iz Bolgarije so prišli in pokazali so bolj malo.
Igralci, se razume.
Navijači so navijali od prve do zadnje minute in še dalje.
Tako prijetnih navijačev na tribunah v svojem življenju še nisem srečala.
Kaj jih je bilo.
En je nekje okoli mene reko, da se množijo in da jih je zmeraj več.
Bili so razred zase na tej tekmi in jim iskreno čestitam za njihovo navijanje in podporo.
Tekma, o kateri ne bom kaj pretirano govorila je predvsem prinesla stare prijatelje, čudovite sosede, ljudi, ki jih imam tako zelo rada.
Moji dragi Matjaž z družino, kako lepo vas je videt.
Moja Daša s fantom. Jao kak si mi zrasla skozi leta in kako čudovita si.
Moja najdražja Lidija z družino.
Moji vsi na tribunah okoli.
Saška, in vsi, ki vas imam tako rada.
Tudi Anita s hčerko.
Tako neverjetno vas je vse videt okoli sebe.
Na koncu prideta še Mitja in Nina, ter še Seba in Igor.
Na sever.
Objet, pozdravit, se fotografirat, se smejat.
Delit avtograme, čvekat, pohvalit, objet.
Dragi nogometaši…vsi od prvega do zadnjega.
Neverjetni ste in čudoviti.
Hvala.
Ker vas imamo.
Hvala najboljši prijatelji na svetu.
Za to, ker vedno pojemo, hvala za vse skupinske fotografije.
Hvala, ker ste.
To tekmo, ta večer ste mi naredili tako poseben in nikoli ga ne bom pozabila.
Hvala vsem, ki sem vas pozabila omenit in ne bodite hudi name, če se niste našli.
Po tekmi se zmeraj najdemo skupaj.
Cel vzhod, vse moje južne prijateljice (Katja, Nuša, Adrijana) in vsi, ki se iz nekih vetrov poberete skupaj.
Še Dejan in Lejla znata prit kar iz 4te vrste.
Tak je bilo lepo z vami.
In še Alenka pa Klemen sta prišla pozdravit.
To da se dobimo na severu je dokaz kako močna vez nas povezuje in kako smo srečni skupaj.
Hvala vam.
In se vam opravičujem, če ste pričakovali analitični blog.
Okoli sebe sem imela take selektorje, da so za čim prej v pozabo in ljudi, ki so rekli, da oni bi pa stali, ker niso v gledališču.
Oh, danes sem dosti molčala.
In za dober in najlepši konec…hvala Tadej.
Ker zmoreš več kot drugi in si za mene najboljše kar obstaja.
Hvala za vse kar mi daješ in nič ne zahtevaš v zameno.
Obljubljam ti, da je zadnji manš melov zate.
Tako sem ponosna na vse vas, ki ste del mojega življenja.
Naj se vam dobrota in ljubezen vsak dan vračata dvojno.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić