Včeraj sva si vzela čas za dva pomembna dogodka v mestu.
Rokometno tekmo.
In opero v mestnem parku.
Čudežno nama je bilo videt oboje v celoti.
Organizacija, hitrost in ljubezen so naredili čudež.
Opera je bila vrhunska, število ljudi presenetljivo veliko.
Rokometna tekma pa…
…če smo pošteni je razočarana.
Fantje so se borili, matrali, se izgubljali in se izgubili.
Mlina na veter sta dodala svoje in poraz je bil neizbežen, čeprav so se borili do zadnje sekunde in mi v zmago verjeli do konca.
22:26 se je končala rokometna tekma v Dvorani Tabor proti ekipi iz Kopra.
Urh je blestel v vratih, žal pa je bil na igrišču bolj kot ne razpoložen samo on.
Fantje niso in niso našli pravih idej, če pa so jih že, pa tudi ne moreš proti tistim, ki mislijo da znajo pa ne znajo (beri: mlini na veter).
Vseeno bi rada ob koncu te rokometne sezone čisto kratko rekla…
HVALA!
Za lepe trenutke, za čudovite zmage, za ogromno veselja, za nešteto ur učenja o rokometu, za ljubezen vijol’čno za vse kar ste mi dali v tej in zadnjih sezonah, hvala Andrej in Matjaž za vso znanje, za možnost, da sem lahko z vami.
Hvala vsem rokometnim fantom, ki verjamete v to zgodbo mesta, ki bo nekega dne tudi rokometno bolj kot je danes in hvala vsem, ki pridete na rokomet, ker ga imate iskreno radi.
Hvala, ker ste in vidimo se v novi sezoni.
Vedno znova mi je čast biti z vami, včeraj sem se odpovedala nečemu pomembnemu, da sem bila lahko z vami, ker mi je zadnja tekma sezone vendarle nekaj več.
Se vidimo kmalu.
Fotografij z rokometaši imam vidno premalo.
Naj vam bo lepo…na katerikoli poti že boste.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić