Oprostite mi, ker sem žalostna.
Oprostite, ker sem srčna, iskrena in danes zelo dvomljiva.
Oprostite mi, ker sem se veselila današnje tekme, kot že dolgo ne nobene.
Oprostite, ker je najljubši del tega gostovanja kosilo in sladica v gostišču Ulipi, ter prijazna prodajalka v Premium petu, ki mi je razložila prednosti in slabosti hrane za našega mačkona in pokazala da še obstajajo čudoviti in plemeniti prodajalci.
Prosim, oprostite mi, ker imam velika, prevelika pričakovanja.
Oprostite, ker sem danes napovedala rezultat 4:0 za Maribor.
Oprostite, ker imam res rada ta klub.
Oprostite mi, ker sem temu klubu iskreno predana, brez kazni in izgredov.
Oprostite mi, ker ne vem kak prinest baklo na tribuno in se mi ne sanja niti kako jo prižgat.
Oprostite mi, ker cenim igralce v dobrem in slabem in ne razumem, zakaj to ne počno tudi drugi.
Oprostite mi, ker sem na tribuni znorela nad gospodom, ki je v eno na glas komentiral in žalil, meni pa se je to zdelo popolnoma nedopustno.
Oprostite mi, ker krampam skupaj evrčke za vsako gostovanje in se odrekam prijateljem, ki razumejo kaj mi pomeni moj najljubši klub na svetu.
Oprostite mi, ker bom razočarana, če letos naslova prvaka ne bo, a vas po svoje razumem in verjamem, da vse kar se bo zgodilo v prihodnje je zagotovo vse to, ker nekaj boljšega prihaja.
Oprostite mi, ker sem razvajena uspehov in so moji apetiti prvo mesto in drugega sploh ne vidim in ne znam ceniti.
Oprostite mi, ker mogoče sem drugačna od vas in vidite v meni sovražnico.
Oprostite mi, ker znorevam, ko preberem imena organizatorjev najbolj vijolčne krvodajalske akcije, če pa je edino pravo ime moje ime.
Oprostite mi, ker sem na tej tekmi videla preveč minusov, da bi lahko pohvalila in cenila kak plus.
Oprostite mi, ker na današnji tekmi s Celjem nisem videla uigrane enajsterice in se mi sanja ne kako bomo dobili pokal.
Oprostite mi tudi to, da danes ne bom kritizirala sodnika, ki je sicer imel svoj poseben dan, a bo bolj poseben za tistega, ki bo sodil naslednjo soboto.
Oprostite mi, ker si želim, da že enkrat kapetanu odvzamete v priimku Š.
Oprostite mi, ker se mi je zdelo čudovito, da je uradni komentator tako lepo pohvalil obisk in čeprav vem, da je rekorden zaradi nas, se mi je zdelo krasno, da se je nekdo zahvalil in videl ljudi, ki imajo nogomet radi. In ja, videl nas, ki gremo za svoj klub na drug konec sveta.
Oprostite mi tudi, ker ste moj svet. Ne edini, ker sem našla še enega čudovitega, a iskreno ste moji in smatram se za vašo.
Oprostite mi, ker ne razumem tega, da lahko motivacija tako pade in vam je tako postalo vseeno.
Oprostite mi tudi, ker boste nekateri vedno v mojem srcu a je za vse nas čas za nove izzive.
Oprostite mi, ker pogrešam enega poškodovanega igralca in se mi zdi da je velik minus, ker ga ni in ker ne, da sem ga danes pozdravila.
Oprostite mi, ker sem mu pozabila osebno voščit za rojstni dan. Vse najboljše, Gregor! Veselim se tvojih novih tekem.
Oprostite mi še, ker v trenutkih ne razumem pomena navijaških pesem in si jih očitno zelo razlagam narobe.
Oprostite mi, ker poslušam, kako ne znam navijat, po drugi strani pa v takih trenutkih prava pesem sploh ne najde zvoka.
Oprostite mi še, ker za mene niso več vožnje po vseh teh letih, a za Maribor ni težko sest za volan in biti del te čudovite družbe.
Oprostite mi za vse ljudi na tribuni, ki so bili tam, ker je Celje blizu in je bilo toliko nerganja kot da bi se srečali tisti, ki jih kaj boli in ne vedo kako te bolečine odpraviti.
Oprostite mi še, ker bo ta blog drugačen od drugih, a to moje srce boli.
Oprostite mi, ker nisem ne novinar, ne mrhovinar in pišem edino resnico s svojimi očmi in me obsojate brez da bi z mano spregovorili eno samo besedo.
Oprostite mi, ker ne razumem treh različnih odločitev ta teden in če sem iskrena ne razumem več katera je prava.
Oprostite mi, ker nisem grozna in grozno težko sprejemam.
Oprostite mi, ker sem pogrešala igralca, ki ga nikjer ni za videt in bi ga v teh odločilnih kolih zelo potrebovali.
Oprostite mi, ker bom vedno taka kot sem in ni gore, ki bi premikala moje misli in ni človeka, ki bi mu uspelo, da bi ta blog bil drugačen.
Oprostite mi, ker sem razočarana nad to tekmo in na to negledljivostjo.
Oprostite mi, ker sem po tekmi spet iskreno zaploskala, ker mi je mar in ker si čisto vsak zasluži aplavz.
Oprostite mi, ker si ne dovolim, da mi dajete najrazličnejša imena in me primerjate z ljudmi, s katerimi nimam skupnega čisto nič.
In za konec mi oprostite, ker se pod vsak blog podpišem z znanim imenom, da me zmeraj najdete na istem sedežu na mojem najlepšem stadionu, kjer gledam mojo najljubšo ekipo, da sem zmeraj dosegljiva za vse, ki to želite in se ne skrivam, ne prikrivam svoje identitete in sem ponosna navijačica svojega kluba, ki stoji za grbom, ki se je danes namensko oblekla v mikico Lige prvakov, da vas spomnim, kdo je klub, ki ga obožujem.
In ja, oprostite mi, ker sem zvesta in ja, tako slabe sezone že dolgo ni bilo. Zato mi oprostite, ker si iskreno do zadnjega diha te sezone želim naslov prvaka tako 21. maja, kot 25. maja. In oprostite mi, ker tudi če tega ne boste dosegli, boste še zmeraj moja najljubša ekipa.
Ter oprostite mi, ker upam, da se bo zdaj opravičil še kdo.
Rada vas ima.
MalaMo.:*
Foto: Dejan Laketić