Štiri za tri!

Če smo si kaj enotni….pa sem prepričana, da smo tu v večini…je to to, da smo si zaslužili v minulem večeru več kot tri točke, več kot štiri gole in predvsem…fantje so si zaslužili…aplavz, pohvale, lepe misli, vzpodbudo skozi celo tekmo, zaslužili so si, da smo v minulem večeru piskali kot na ognjemetu na Lentu, da smo v

Sonce ko megla.

minulem večeru ploskali celo tekmo, jih vzpodbujali in jih nagrajevali celo, ampak celo tekmo, za vrhunsko predstavo, ki je hejterje utišala, skeptike zbudila, prave navijače…želeli smo, verjeli smo…dobili smo!
VSAKA ČAST, MOJSTRI!

Mendy v klubu 100.

To je bila tekma tisočih priložnosti, neverjetne energije, tekma, kjer se je borilo, garalo, laufalo, norelo, to…to kar je bilo ta minuli pozni popoldan je…fantazija, veselje, ljubezen…vse združeno v en stisk roke po tekmi…ko samo rečeš najljubšemu igralcu, ki mu ime zamenja že znan medij, “VSAKA ČAST!”
Ko po tekmi objameš kapetana, čestitaš slavljencu dneva, ko pomahaš visokemu med velikimi, ko po tekmi čakaš in gledaš te albume slikic, ki jih boš kmalu zalepil…in ko po tekmi spoznaš, da iskrenost včasih ni nujno dobra stvar, po tekmi, ko se zaveš…da si verjel, pa ne zaman. Ko si kričal, prosil in upal…verjel…po tekmi, ko si si rekel…vidiš, fantje še kako zelo dobro znajo.

malo so ga fockali.

Vrnili so se na staro pot in ta pot je bila tako neverjetno dobra. Nimam besed kako dobra tekma je bila to. Kako dinamična, zanimiva, dobra za oko, tudi za ušesa.
Zbudila se je publika, fantje so imeli krila, fantje so imeli moč, energijo, podaje…
…do prvega gola je trajalo…a zaslužili so si ga že v prvi minuti…
Čeprav so dali samo, pazite in pišite, samo štiri gole, bi jih morali pustit vsaj za kakih minus osem. In tu ne pretiravam.

vžgi po materialu

Zgubljeni ne kanarčki, ampak mornarčki, kot jih je imenovala moja prijateljica za menoj, niso imeli niti priložnosti, da bi kaj dali od sebe. Tudi pravilo, če ne daš, dobiš, se ni uresničilo.
Fantje so si to zmago prigarali, zaslužili in predvsem…ploskajte jim!
Ploskajte jim, čisto vsem, od prvega do zadnjega, iz prve enajstke pa do zadnjega rezervista.
Pišite jim hvalnice in jim tokrat ne prizanašajte z lepimi besedami.
Dajte jim novo motivacijo in jim pokažite, da jih imate radi.

tretji

Eni si tega niso želeli, ampak pravi navijači…že vidijo maj, penino, vola, srečelov, vidijo pokal in bakle…jaz pa vidim sebe, v tisti 17ti vrsti…vidim se od daleč…kako sedim in se trudim, da bo fotoaparat naredil fotko, trudim se, da bi ploskala, pa fotkala pa norela vse ob enem. Pa nisem kinder jajček, čeprav sem dostikrat tri v enem, pa čeprav nisem popolna, sem ponosna, iskrena in predvsem sem…navijačica NK Maribora. V dobrem in slabem…kot da bi bila poročena…nekje tukaj sem…zmeraj.
V dežju Tolmina, megli Zavrča, balončkih Krškega ali pa samo med svojimi na moji tribuni. Naj mi nihče ne reče, da ni, ker tukaj sem doma. Tukaj je moj mir, moja sreča, moji iskreni prijatelji, tukaj dobim pozdrave popolnih tujcev, ki me pocukajo za rokav in rečejo kako redno čakajo na moj blog in ga bodo z veseljem prebrali. Na in ob tem stadionu so otroci, ki se po tekmi slikajo z našimi igralci in se pri vsakem naslednjem bolj smejijo.

Zadnji.

Ko gledam zdaj nazaj, Mendyiju čestitamo za klub 100, Kapetanu za nova dva gola, Daretu za novega v njegovi zbirki, Agimu za dobro popotnico v Makedonijo.
In pred računalnikom, kjer nikogar nikjer, razen Mejotov zvok…in si rečem…kako rada vas imam. Kako posebni ste zame in kako lepo je, ker ste.
Ker sem z vami v vseh letnih časih, ker sem z vami, ko je neurje al pa tak krasen sončen dan, kot je bil danes.

Pogled za veselje.

Presrečna sem, ker je Koper prvi, ki smo mu pokazali zakaj se s prvaki ne igra, jih ne odpiše prehitro in predvsem sem vesela, ker moji, naši fantje zmorejo. Ne če hočejo. Ker znajo. Ker so dobri. In ker so naši. In ker so naši, jih bomo spoštovali, cenili, nosili po rokah in jim, ko jim ne bo šlo, ne bomo obrnili hrbta.
In tako smo po tekmi pospremili še zadnje fante…na premor…in vidimo se točno čez 14 dni…v Celju…sploh ne dvomim, da bo še en nepozaben dan pred nami…

Se vidimo. 🙂

Imejte se lepo in…ne pozabite…vijol’čna je ljubezen…VEČNA!
Rada vas ima.
MalaMo. :*