Select Page

Za nami je res Velik vijol’čni večer.

Začetek.

Preden karkoli napišem o tekmi Maribora s Knapi, je treba čestitat prijateljem, ki so igrali v Dvorani Tabor.
V približno istem času sta namreč potekali dve tekmi in obe sta bili izrednega pomena za oba kluba.

Ena.

Rokometaši Rokometnega kluba Maribor so namreč premagali Rokometni klub Celje Pivovarna Laško z rezultatom 29:27!
Ne da sem se drla po tekmi, ko sem zvedela rezultat, kričala sem!

Dva.

Ampak ko so mi iz kluba še uradno potrdili zmago, se je čaga nadaljevala spodaj pri ograji.
V ponos ste nam rokometaši in me iskreno veseli, da ste uslišali mojo veliko željo. Predvsem zato, ker so nekateri zelo podcenjevali igro domačih in bili prepričani, da bo to “mala malca.” Ponosna sem na vse vas, da ste utišali vse skeptike in obdržali doma to neverjetno zmago in to neverjetno energijo! Vsaka vam čast!
In potem smo tukaj mi, dvojno oblečeni, nasmejani in srečni pol ure prej sedeli na stadionu in čakali na mojih 3:0.

Tri.

Gol smo dobili že v drugi minuti, a Agim je izenačil že zelo hitro.
Medtem ko smo slavili Gregorjev gol ob 2:1, meni ni bilo vseeno, saj je na tleh ležal naš Matej.
Tretji in četrti gol je prispeval kar kapetan sam (skupno številki 148 in 149), petega pa pred izdihljaji prvega polčasa še Željko.

Štiri.

Drugi polčas je bil pričakovano manj zanimiv, a dodali smo še dva. Santi in J.P. sta dodala veliko zmago.
Vzdušje je bilo prijetno, domače in zelo zanimivo.

Pet.

Glavni sodnik, ki rad izstopa, danes ni mogel saj so bili naši fantje razred zase.
Tekma je bila vredna ogleda in navijači smo uživali v predstavi, ki je bila pred nami.
Vsaka čast ekipi, ki se je poigrala z nasprotnikom in dejansko ni imel niti male možnosti, da bi zadevo obrnil.
Pokazala se je kvaliteta prvakov, ki ji še čisto malo manjka do vrha. Fantje so iz tekme v tekmo bolj vrhunski in že se kaže tisto, kar smo tako zelo pogrešali.

Ob polčasu.

Ogled tekme je bil vreden vsake sekunde, centa in za koga že rahlega mraza.
Čudovito smo se imeli, po tekmi čvekali, peli in se smejali.
In ja, bili zraven ponosni še na naše rokometaše.
Kaj komplicirat in dolgovezit…

Polčas.

Bili ste neverjetni, čudoviti in ja, v ponos ste nam.
Kaj še ostane Velikim?
Aja, naslov prvaka. In ja, maja bo čaga…če ste pozabili…mi verjamemo v to od prvega kroga.
Krasne igralce imamo, neverjetno energijo in zdaj…zdaj gremo še samo na vrh. Kamor spadamo.
Hvala za krasen zadnji oktobrski večer in aplavz v Dvorano Tabor.

Šest!

Čestitke za dve veliki veličastni zmagi.
Mogoče nimamo dosti, imamo pa veliko vijol’čno srce.
In tega nam  nihče ne more vzet.

Sedem!

Pohvale in hvale niso dovolj, a saj veste, da ste neverjetni.
Rada vas ima.

Zasluženo!

MalaMo. :*