Prva v novi rokometni…

…sezoni.
In to velika zmaga.

pred prvo domačo zmago.

Sevnica je bila poražena 30:22.
Moja prva tekma v novi sezoni je bila lepa za oko, tudi nič kaj slabo za ušesa.
Gledalcev vidno premalo, ampak tudi to še pride.

naši fantje.

Kapetan je bil kar golman Čudič, saj sta prva dva kapetana vsak na svojem bolniškem kartonu.
Fantje so hitro prevzeli kontrolo nad tekmo, med tem ko sta sodnika z istim priimkom in po obrazih sodeč verjetno tudi brata hotela veliko pozornosti, pa oni gospod zadi v sivi obleki tudi (se opravičujem mojemu neznanju, vendar res ne vem kdo je).

začetek.

Niti minuto tekma ni bila pod vprašajem o zmagovalcu, kljub številni rumeni barvi in izključitvah.
Zmagovalci smo bili vsi mi, ki smo prišli in borci na igrišču, ki so na trenutku izgubljali zagon, predvsem se je zdelo da jim manjka veliko sreče, saj bila razlika lahko še večja, kot je bila.
Kot zmeraj, tudi tokrat o rokometu ne bom kaj dosti pametovala.

Rada bi se zahvalila Andreju, ker je njegova dobrota neprecenljiva in jo iskreno cenim, spoštujem in se zahvaljujem iz vijolčnega srca.

malo se branimo.

Ter Tadeju po tekmi, kjer se je pokazalo, da je fant z velikim srcem, poln energije in predvsem rojen zmagovalec. Več takih potrebuje naše mesto.
Tudi če nekdo ne igra, je dodaten atom na tribuni. Al pa samo za navijače, ki mu želimo, da se čim prej vrne.
Hvala za krasen večer mariborski vijol’čni rokometaši.

konec.

Jutri vajo ponavljajo bojevniki na zelenici v Krškem.
Ali pred tv, ali pa tam…kjerkoli že…ponosna sem že danes na vas.
Kot tudi na krasno rokometno ekipo.
Se vidimo.

končnih.

Oboji. Ponos našega mesta ste.
Rada vas ima.
MalaMo. :*