Kapljice za nepričakovano točko

Jaz ne vem kaj je s totim tečnim tednom.
Priznam, ta teden bi lahko konkurirala z najbolj zoprnim komarjem kar jih je.
Pa verjetno tudi s kako muho, ki se mi kdaj pa kdaj prikrade v Bazi.
Mogoče ne bi bilo narobe da začnem s koncem.

novi artikel. 🙂

V Bazi na Lentu smo spet malo popričali in si odpirali oči…
Pred tem Šiš in zmeraj dobra hrana, ki jo imam rada.
Pred tem smo pod streho počakale nogometaše.

streha.

Vmes še malo paranja živcev…šele zdaj, ko to pišem se zavedam, da sem reagirala zelo narobe. In predvsem, v borbi da bi nekaj spremenila sem več kot očitno izgubila preveč živcev. Bila sem preveč neposredna in preveč direktna do nekih kvazi navijačev, ki gnjavijo za stvari, ki jim ne pripadajo in si jih niti zaslužijo ne. Hkrati pa je dejstvo, da ljudem na določeni točki v življenju ne moreš nekaj pametnega dopovedat saj je plod njihove neumnosti in ne moje.

začetek.

In še eno stvar. Ki pa je namenjena vsem. Nimam rada da mi kdo grozi. Ker jaz ne grozim. Nikoli nisem, pa nikoli ne bom. Odkar pišem blog imam toliko sovražnikov kot prijateljev teh vrstic. Samo ne mi sanjat z nekimi imeni pa kaj boste z mano naredili. Resnično ne. Sploh pa če imate svojo preteklost pa take grehe, da ti ni samo slabo, ko jih gledaš…

kot da “visi” 😀

…ampak…upam, da je bilo to po tekmi zadnjič. Ker naslednjič več ne vem, če imam še dovolj moči, da ne bom naredila nekaj, kar si nisem mislila, da kdaj bom…
In smo pri koncu tekme…

ob prvem golu.

Končala se je z goloma Marcosa (številka 133) in Markota.
Slednji je tekmo končal zaradi dveh kartonov že malo prej.
Dež je padal. Padali pa so tudi Krkaši.
Again. Opet. Spet.
Da se je tekma podaljšala za 4 minute, prvi polčas sploh za nič, je jasen pokazatelj kaj se dejansko dogajalo.

Golob je prišo malo in malo užival. 🙂

Stranski sodnik na naši strani…občudovanja vreden človek. Resnično. Kaj takega še nisem videla. Nikoli. Ampak nikoli. Mislim da ga stranske linije, kote in še ofsajde še v sodniški šoli še niso učili. Njegov prijatelj na drugi strani pa se je zmeraj spraševal v katero smer mora zastavico sploh obrnit. Glavni sodnik je deloval vremenu primerno. Živce pa so vsem nam parali vsi trije.
A ne samo oni.
Bodimo pošteni.

Pregled trave.

Vsi skupaj se poglejmo.
Ne,  niste pričakovali remija.
In kaj, niste pričakovali, da bomo to tekmo celo možno lahko izgubili.
Kaj, pričakovali ste par komadov. In to poštenih komadov.
In z ničlo v naši mreži.

Jug.

Ja, vodili smo. Pa smo ga dobili.  Pa smo dobili še enega. Penal je skoraj brano naš Handa. Ni falilo dosti.
Kaj, pol pa je Marcos vsekal pa je bil remi.
In če grem na začetek.
Lep prijeten deževen dan, kjer srečaš in objameš toliko krasnih prijateljev. Sploh sem bila vesela mojega “Cvetje v jeseni.”

nova grafika je prekrasna.

Pa da ne omenjam naše zgubljene Nuše.
Zelooooooooooo pogrešani Lidija in Katja. Prosim, porihtajta vse bacile!
Hvala Barbara. Kaj ti vse ne prenašaš. Pa Jan, Mitja. Še Nikola in Aleš sta prišla.
Pogrešala sem vzdušje na tekmi.
Aja, pa da bi v mrežo šlo.

Erik. “Ta novi.” 🙂

Če bomo pogledali video…šans pa je bilo. In to bilo. Dosti, dosti šans.
Saj se je zdelo že vse skup prav neverjetno.
Človeku je šlo kar na jok.
Hvalim…moram hvalit. Mejo, vrhunsko odigrano! Mislim da mu morajo zaploskat še tisti, ki mu nočejo.
Velik aplavz še za Amirja. Pa ne zato ker je super fant, pa ker edini razume da sem zmeraj lačna. Ampak ta tekma je bila njegova. Pohvale še vsem za velik trud. Skrbi me, da so se eni pozabili trudit. Žal mi je prepozne menjave.

končni rezultat.

Toti blog je en kaos. Kot se jaz tudi počutim.
Utrujena od vsega kar se je zadnje dni zgodilo.
Ponosna, da je mama dobila tako super darilo. Ne pozabim tega presenečenja nikoli.
In da ne pozabim:
POSODI SVOJO NOGO
Kliknite na povezavo. In naredite fotografijo tudi vi.
To je globalna akcija za prepoved uporabe protipehotnih min.
In danes je 4.4.,mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min.
Ste zavihali svojo hlačnico?

jaz sem jo. 🙂

Preden končam še nekaj: na tekmi nismo da pljuvamo po igralcih, jih zmerjamo, jih žalimo in jih na kakršenkoli način imamo za nekaj manj.
Do 1:1 je bilo vse mirno, pol pa so bili, vse samo ljudje ne.
Vljudno prosim vse te nergače, da bi bilo lepo, če bi morda oblekli športno opremo in igrali kakšno tekmo namesto njih.
In še nekaj prosim. Če se dobi šansa, da igraš v prvi enajstki, pa razturaj pa pokaži, da si je vreden.
Preden pa končam pa se opravičujem vsem za svoj čudni dan. Ker sem čudna. Pa ni mi tega hudo povedat.
In tudi moj izpad after the tekma je plod tega, da preprosto enih stvari ne morem več prenašat in se predvsem opravičujem mojim prijateljem, ker pač včasih ne prenašam dobro krivice.
Obljubim v tem blogu da ne bom več in se zahvaljujem za to vso razumevanje.

konec.

Ker dež vedno nekaj lepega prinese, se ne smem pritoževati, da ko človek pride domov, vseeno ugotovi…da smo se imeli neverjetno lepo, ker smo bili z ljudmi, ki so čudoviti in enkratni.
Pogled po tribunah, nasmehi ljudi, klici, veselje…tega mi nikoli ne boste mogli vzet.
Ne glede kjerkoli sem…v mojem srcu samo ti.
Zlati ste in dragi naši fantje…pozabite te zelence…in kot sem rekla Amirju…dvojno znesite to jezo na Žabe v sredo.
Make us proud!
Karkoli že pljuvate, karkoli vam že ni prav…ne pozabite da navijate na klub, ki vam je v tej sezoni že toliko dobrega dal. Pa ne samo leto…vsa ta leta…da ta ena tekma zadeve ne bo kaj dosti spremenila.
Naj vam sije sonce.
Eksektli!
Rada vas ima.
Mala Mo. :*