Deklice s klopce

Dokaz, kako krasne prijateljice imam, je ta večer, ki je za mano.
Ena me je pobrala pri Planet Tušu, drugo sva našli pri Lutkovnem gledališču na Lentu, tretjo smo šle pozdravit v hotel Betnava.

Šiš.

Deklice s klopce smo si naredile svoj večer.
Če sem jaz zraven, je logično tudi sprehod.
Najprej v Šiš, pač najboljša hrana v mestu.
Tam se čvek seveda začne.
Nadaljuje se preko mesta.

center mesta

Štukljev trg je bil poln ljudi.
Pa tudi na Grajskem je bilo dosti druženja.
Tak da žabčeki…nismo še čisto gotovi.
Potem se sprehodimo preko mesta, do lučk našega radia (ja, najlepša izložba ever) in pristanemo na klopci.
Počvekamo, pol jih spravim okoli stadiona, do baze deset na Lentu.
Veste, da imam izredno rada toto bazo in vsak jo mora videt.
Katja ima verjetno najboljšo bundo na svetu, sama baza pa najbolj zanimiv wc.
Človek si gre roke umit, pa vmes gre nazaj po aparat, ker mora fotkat toto umetnino.
Tam se nasmejimo, načvekamo.
Kak v družbi tak čudovitih mam hitro mine.

klopca.

Dokaz, da ni ovir, da smo skupaj.
Pa tudi to, da imajo čudovite očete doma.
Hvala.
Pol seveda gremo še do Betnave.
Ja, me pridemo malo.

Dom prvakov.

In ekipa je popolna.
Ne glede na vse, našle smo se, nasmejale smo se, fajn smo se imele.
Ne spomnim se kdaj so mi tri ure tak hitro minile.
Nikoli še nisem hotela sploh da gremo domov.
Bilo je fajn, sproščeno, prijetno, vijolčno.

SNG.

Ne znam pojasnit, kako sem hvaležna te tri prijateljice.
Lidija nam je pripravila še krasen koledar, ki ga je Mejo že malo obdelal.
To je naš heroj, tak da on mora pečat vsepovsod pustit.
Blog bo kratek.
Nuša, Lidija in Katja (vrstni red je zgolj naključen)…
…rada bi vam ob koncu te dolge vijolčne letnice 2014 napisala…
…da nimam dovolj besede hvala za vse kar ste storile za mene v tem letu…
…da vas izredno cenim in spoštujem…

hmmm. 😀

…ter da brez vas to leto ne bi bilo tako pomembno, tako srečno, tako polno spominov.
Že ko sem pisala blog o letu 2014, se je zdelo, kot da smo prehodile svet.
Zdaj vem, da ga zagotovo še bomo.
Rada vas imam iz globin svojega srca in zahvaljujem se za vsak dan, ko ste moje prijateljice.
Brez vas bi težko zmogla vse kar se je to leto zgodilo.
In če kaj vem, da mi boste stale ob strani zmeraj.
Al bom padala, al bom zmagovala.

Baza 1960.

In če sem kaj prepričana, da boste z mano 2. septembra 2015.
Moje vijol’čno srce je vašo in ni isto, če vas ni z mano.
Gledam v ekran, ker bi vam rada še toliko napisala.
Pa ni pravih besed.
Včasih ste moj glas, moja šibka roka, koleno ko ne gre, avto, ko ne vžge.
Ste moja noč in jutro.

hotel Betnava.

Ste prijateljice, ki jih ni podobnih na svetu.
Kjerkoli boste, zmeraj se lahko zanesete name.
V ponos mi je in čast, da vas lahko imenujem prijateljice.
Iz globin vijol’čnega srca vas ima rada.
Mala Mo. :*