Za konec jeseni še štirka

Petek je in ura še ni dve, ko sem že na standarnih modrih zicih.
Pa gremo.

e moj Željo…

So rekli da je zadnja to jesen.
Z Bistrico ob koncu.
Prvi polčas nikam ni mino, zaspano tak, da bi še zobotrebce rabila.
Dekijev brat Tadi v vratih brani enajstmetrovko za naše…

pozdrav.

…nič kaj drugega pretresljivega.
Le znova se je pokazal višek intelegence na tribuni, kot tudi na igrišču.
Kako žaljenje sodnika zna tu vse bit.

ekipa zbrana.

Pa saj to ne moreš verjet.
Me pa zanima, kakšno kazen bi “sveta trojica” znanih sodnikov napisala, če bi jim igralec rekel, da je kdo od njih “budala.”

Tadi.

Je pa res, da kaj vse tu ne slišiš…boljše, da bi imel včasih slušalke na ušesih.
Drugi polčas je pol bil čisto ena druga zgodba.

ob golu.

Anel dvakrat, Rok in Alen so v obratnem vrstnem redu zabili za štirko v mreži gostov, ki jo je, kljub tem prejetim golom, zelo dobro branil naš Tadi. Ponosni na fanta, in upam, da se bodo v posnetku pokazale kakšne njegove obrambe, ob kateri nihče ni mogel molčati.

game on.

B ekipa je tako suvereno pripeljala jesen do konca.
Znova so pokazali svojo kvaliteto, energijo in moč.
Čeprav so jih lomili kot žemljice in so nekateri gosti igrali preveč “surovo.”
Mala Mo Ledenkica je po tekmi le pribolila domov, kjer me je čakal še bolj len maček, kot sem jaz sama in ta blog, da vam sporočim, da je bilo na tej tekmi spet lepo število gledalcev, vzdušja ni bilo, a tukaj ga pač dejansko nihče niti ne pričakuje.

game over.

Hvala za prijetno tekmo, s krasnim rezultatom in ja…če se bo le dalo, se vidimo spomladi.
Tudi tokrat ob koncu.
V ponos ste nam.
Rada vas ima.
Mala Mo. :*