40 za 400

Mo je prišla malo…

Pišem blog številka 400.

naše barve so večne.

In ne bo nogometni.

park.

Ne bo nič fuzbalski.

šoferka.

Namenjen je enemu mojemu posebnemu domu.
Klinika Svjetlost.

najlepša tabla.

Zagreb.

Tri prijateljice me spremljajo v Zagreb.

Čudo jedno.

Eno pustimo doma, ker ne gleda na veljavnost osebne izkaznice.
Na začetku poti jim pojasnim.

selfie pred kliniko.

Danes ste fotografinje.
Danes boste gledale s svojimi očmi na Zagreb.
Le Teto Violeto pa mi ja fotkajte.

zobar.

In jih peljem.
Minutke čez 10.00.
Ga. Snježana me pozdravi pri pultu.

fontane.

Pogrešala sem jo in izredno sem je vesela.
Kmalu me pozdravi zdravnik.

vijolica pred blagajnami.

Pregledava dioptrijo, tlak in vid.
Smeji se mi.

tablica.

Pregledala bova še notranjost oči.
Dobim kapljice.

selfie na Maksimirju.

Počakajmo.
Ni prijetno, saj se mi ves svet šajna.
A mi rata.

nazaj doma.

Pregled uspe, očesa so zdrava.

načrt.

Poravnam račun, se zahvalim in se poslovimo.

pred vhodom.

Zdravnik pravi, da naj raje takoj naj še ne peljam.

paviljon.

Namesto na kavico predlagam, da bi si ogledale nekaj, kar ni daleč vstran.
Stadion Maksimir.

krasna točka.

Končno sem ga videla pri dnevni svetlobi.
S sončnimi očali.

na tržnici.

Ker sem bila preveč zmedena od kapljic, da bi lahko sama naredila kako drugače.

lepota parka.

Fotografiije v tem blogu so last Barbare, Nine in Tamare.

takega bom imela tudi jaz.

Ker so bile pridne in so slikale vse možno.

osamljena.

Tako da se za avtorske obrnite na njih.

recepcija.

Dekline smo tako hodile okrog stadiona, šle na stopnice, slikale vse možne kote, potem pa pristale še v parku nasproti in pristale pri vhodu v živalski vrt.
Nahodile smo se.

govorilnica, ki dela.

Do solz nasmejane tudi.
Sedele bolj malo.

tramvaj.

Po tem smo prehodile še ulice Zagreba.
Srečale še pevca Parnega valjka.

toti pa hitro vozijo.

A za fotko ni bilo poguma.
Se spravile nazaj do klinike.

v spomin…in opomin.

In pristale na Sidro pizzi.
Čestitale še Vlasti za rojstni dan.

notranjost stadiona.

In se počasi, res počasi…odpravile domov.

zastave.

Dan, ki se je začel z meglo na poti, nadaljeval z meglo v očeh…
…se je nadaljeval s soncem v Zagrebu in sončkom v srčku.

ko smo malo špegale.

Krasen dan kontrole v Zagrebu se končuje pred temi tipkami…
Zato je ta spešl edišn blog res nekaj posebnega.
Ker je številka 400.

utrinek.

Ker je lepo priti v Zagreb.
Pozdravit krasno ekipo.

v parku. pri zoo-ju.

Se vsest, preverit vid.

Maksimir in Maksimir.

Bilo je čudovito spet doma.
Hvale dekline, kljub vsemu, smo zrihtale fantastičen dan.

v parku. pri vhodu.

Hvala za vso skrb, energijo in dobro voljo.

potok.

Brez vas bi bilo težje.
Aja, pa po trafikah smo spraševale za slikice Lige prvakov.

najbolj pomembna tribuna.

Nimajo jih.

na štengah.

Samo toliko. 🙂

Naše!

Bil je res nepozaben dan.

Tramvaj.

Hvala in imejte se radi in še rajši.

Rožica.

Rada vas ima.

Mo s kapljicami.

Mala Mo. :*