Verjeli ali ne…

najlepša in največja. vijol’čna.

…mi smo pa te ja bili v Novi Gorici.
Grozili so s točo in nevihto…

olepšajmo mesto. 🙂

Kam te gremo, sem se spraševala.
Pa smo kljub groznemu pogledu v nebo v sončku prišli na kraj dogodka.
Pred tem smo se še obvezno oglasili pri Barbari na sladoledu, obhod stadiona, pozdravček najboljšemu M-ju, potem pa na tribuno vseh tribun.

gremoooo.

Neverjetne sosede sem imela tokrat na tej pomembni tribuni, slikala pa sem se na koncu samo z enim, pa še za to sem zbirala pogum neverjetno dolgo časa.

pogled v nebo. grozljivo.

Superpokal države med državnimi in pokalnimi prvaki je prinesel dva različna polčasa.
In predvsem publiko, ki ji težko najdeš enako.

ogrevanje.

Toliko žalitev nisem slišala še res nikoli, toliko netolerance in nestrpnosti.
Pa vendar…zmagali smo z dvema enajstmetrovkama Dareta, pa še golih Damjana V. in Nusmirja.
Podelitev pokala je bila prekrasna in čudovita.

začetek.

Potem pa smo počakali še fante, naredili kakšno fotografijo, rekli kakšno, seveda spet čudoviti starši nogometašev, še oče enega, ki je pred kratkim odšel.

NK Maribor.

Prijetno druženje pred in po tekmi, med tekmo še dobra papca in pijača…
Neverjetno posebna izkušnja je tokrat v Gorici minila res prehitro.
Hvala vsem, ki ste ta večer delili z menoj. Rok in Boštjan…krasno je bilo.
Sploh pot Vransko-Celje in potem domov.

ND Gorica

Dežja smo imeli komajda kaj.
Prevozili smo, verjeli ali ne…uf in še kilometrov.
In ni nam za kaj bilo žal it.

Ste že darovalci?

Večer, ko smo si tak pokal tako zelo ful fejst zaslužili, večer, ko je publika pozabila čisto osnovni bonton, večer, ko se je NZS izkazala kot čisto fejst in fajn.

Aleš in ostali. 🙂

In večer, ko smo ugotovili, da se poštenost in dobrota resnično vračata.

rezervisti.

In večer, ko bi rada rekla hvala tistim, ki so mi to omogočili in jim bom nekega dne vrnila dvojno.

g. Šiljak, hvala!

Hvala nogometašem, ker so se borili, kot da je to najbolj pomembna tekma in zdi se, da nam je nebo pokazalo naklonjenost za trud in željo po zmagi.

končnih.

Toliko lepega za en večer…predvsem mehkega.In večera, ko vidiš, da se vse da, če si želiš in vse mogoče, če si drzneš.

čakanje na podelitev.

In predvsem, ko na prvo mesto postaviš sebe.
Bilo mi je v čast bit del te velike, velike zmage.
Kdo ni bil, si je sam kriv…

skupinska.

Mi bomo verjeli, ko bomo pogledali fotografije…ker če se zjutraj zbudim, mogoče niti sama sebi ne bom verjela.
Bilo je res lepo.

mi trije. pa Srečko zadi. 🙂

Noč vijolčno mesto in hvala Slovenija.
Kaj, hvala Nova Gorica.
Rada vas ima.

ena res taka vau fotka je to. 😀

Mala Mo. :*