Zdravko riba

Kaj človek ne spravi skup na enem julijskem večeru.

njihov bus.

Po obisku Tribuna bara, smo se malo podružili na južni ploščadi, pol pa sem šla v avto po koco.
Vsi, ki so me gledali čudno, in  vsi vi ki se vam zdi zdaj to čudno.
Mene na tekmi ni zeblo v noge, po tekmi pa ne v roke.

moja dekica.

Ta ledenka na dan, ko sem stara 33 let in pol (na 33. rojstni dan ni bilo tako mrzlo veni, samo za info), je bila več kot ledenka.

Nuša in Katja. Drugič. 🙂

Eni so se spraševali, kaj se je zgodilo v treh dneh odkar smo se nazadnje videli.
Nobenemu pa ni bilo čisto nič jasno.

Ukrajina.

Ukrajinski Karpaty so prišli z res veličastnim zelenim busom, ki te je res prevzel, tudi če je bil zelen, ker je bila na njih napis, da ti je “trgal gate.”

začetek.

Kot ponavadi, kar se za ukrajinske prijatelje spodobi, tudi toti niso šparali na moči in znali pošteno vsekat. In to pošteno.
Tekmo smo sicer izgubili, Marko je dal naš edini gol danes.
Koca me je grela, družili smo se, si spet naj novega povedali.
Drugače pa je bilo fajn.

Agim na tleh.

Po tekmi smo pozdravili nogometaše, kar je tak že standard.
Med zadnjimi je prišel meni res dragi igralec in je šepal. In zaželela sem mu samo, da bi bil zdrav kot riba.
Kaj je Nuša tu ven dobila, preberite v naslovu.

živi zid…

Zato našemu nogometašu, kot še vsem, ki se te dni mučijo s poškodbami, želim, da bi bili predvsem zdravi, saj je torek neizbežno na pragu.

…in after živi zid.

In čestitke gospodu stranskemu sodniku, ki je primahal na konec sodniške poti. Obilo uspeha na novi poti, pa upamo, da še kaj nogometni.
Tekma, ki jo bom pogledala v varnem delu mesta Maribor, bo zagotovo zanima, vendar je kocka padla, da si jo, čeprav so želje po gostovanju, ogledam doma.

končnih.

S prijatelji, ki mi bodo v veselje, pa bomo nekaj prišparali in še potem skočili na letališče.
Hvala tudi tokrat vsem, ki delite z mano to zgodbo vijolčne barve.
Hvala tistim, ki se trudite, in to iskreno trudite, da smo lahko to kar smo.
In hvala vreme, ker si.

slovo g. sodnika. Poglejte si dres. 🙂

Res, na ta dan sem se vprašala, če je bilo skoraj bolj mrzlo, kot januarja ali februarja na prijateljski na umetni travi…
Saj smo že vsega navajeni, tak da to ni bilo zdaj neko presenečenje.
Samo vseeno je julij, pa človeku nič ni jasno.
Samo saj te imamo trdo kožo.

Vijol’čna je ljubezen večna. 🙂

In vijolčna je ljubezen večna.
In posebna hvala Goranu, ki nam spet nesebično pomaga pri krvodajalski, ki bo čez slaba dva meseca.
Iskreno cenim in se klanjam.
Lepo je, ker ste.
Vsi in še vsi. :*
cmoka, Mala Mo.