Select Page
specialno!

Težka je bila odločitev, da v Mostar na evropsko gostovanje ne grem.
Predvsem sem zdaj, ko sem neuradno izvedela za dogodke po tekmi, neizmerno hvaležna Roku, da je rekel, da nikamor ne gre.

rdeči noski.

Ker če bi šel on, bi skrampala te evre pa šla.
A na koncu, ko sem se odločala, sem ugotovila, da bo med prijatelji v Kairosu to verjetno in zagotovo najboljša odločitev ogleda tekme.

navijači. najjači.

Piknik s prijatelji, čveka, dobre hrane, čestitke za rojstni dan.
Po začetnih težavah s prenosom, sem mirno in predvsem ne kaj preveč histerično spremljala to tekmo.
Kaj vam naj povem?
Razen tega, da to ni bilo nič.

slavljenec.

Igra pod nivojem, rahlo me je spominjala na lansko Malto.
Igrišče, vse skup…pač nekaj.
Dresi novi mi zaenkrat ne puščajo vtisa, mogoče za to, ker so mi bili lanski tako fejst všeč in ker novih še nisem videla v živo.

gospodična Tavares.

Igra prvakov zelo švoh, postava…znamo boljšo sestavit.
Žal je bil prenos res narejen čisto po domače, vendar smo tekmo vendarle lahko pogledali do konca.
Škoda za ničlo, brez golov.
Hočem in si želim ostat realna.

Kapetan.

Sanjava Mo bo sanjala nemogoče sanje.
Realna Mo razmišlja preveč in upa na sredo. Na zmago.
Vanjo verjamem, ker sem navijačica. Ker so to naši zlati fantje. Ki zmorejo.
Dejansko zmorejo.
Verjetno ne vsi.

prijatelja.

A zmorejo.
Ne vem kaj tej ekipi manjka, ampak naj se najde čim prej.
Prvaki znajo.
Vsi vemo da znajo.
In tudi nisem si želela ni drugega kot zmago.
Nisem je dočakala.

Damjan.

Še zdaj nisem odločena kaj sem. Jezna, razočarana.
Po tekmi sva bila z Rokom že davno zmenjena, da greva na letališče.
Ko se je šlo na letališče, rezultat nikoli ni štel.
In predvsem to ne za to, ker so naši dečki.
Radi jih imamo če igrajo čisto najboljše in popolnoma za nič.
Zakaj?
Ker so samo igralci.

naši.

Niso programirane lutke in predvsem so to fantje, ki jim bomo zvesti ko bodo najboljši in najslabši.
In če tudi je minuli večer bil pod pričakovanji, sem rekla, da ne bom mirno spala, dokler ne bom dala roke svojemu najljubšemu nogometašu.
In potem sem bila dejansko mirna.
Ker v njegovih očeh vidim zmeraj upanje.
Ko več nič ne gre in ko se mi zdi…jao, kaj te to je…
Pogledam njega.

statistika.

In on verjame. On je zmeraj tista pozitiva, energija.
Kot naš kapetan.
Saj dejansko sta. Oba kapetana.
In ko sem vse pozdravila, vsem pomahala, ko sva se z Rokom odpeljala domov, sem spet imela nov zagon in novo upanje.
Da pa ja bo šlo.

malo smo ustvarjali.

Težko, pa bo šlo.
A če sem iskrena.
Oni rabijo nas.
In vem, da ne bomo razprodali stadiona.
In vem da ste jezni pa tečni.
Jaz bom tam.
Zakaj?
Ker brez nas ne bodo uspeli.
Pa se bomo drli pa kričali, pa končno spet stali.
Moramo jim bit v oporo. V našem skupnem domu.
Potrebujejo naš aplavz, našo podporo.
Da vedo, da niso sami.
Da skupaj zmoremo.
Čeprav sem bila tisoče km vstran, sem včeraj zjutraj verjela v to zmago.
Vedno bom, pa čeprav bom nekaj tečnarila pa mučkala.
Za to, ker je to vse kar imamo. Zmage.
Če bi štelo kaj drugega, bi bilo ok.
In 23. julija naj bo dan, ko se nas bo slišalo daleč.
Ker si po vseh teh letih fantje, ki so nas razvadili do konca, to tudi zaslužijo.
Dajmo jim moč in krila, da dokažejo, da še znajo.
Ker znajo.
Tolikokrat so zaprli lape vsem tistim nejevernim Tomažem, ki so rekli…kaj te neki Maribor bo…
In prosim, res, pridite.
Ne ker morate, ampak ker želite.
Ne, ker boste žvižgali, ampak boste moralna podpora.
Na letališču človek marsikaj vidi, pa občuti. Brez  besed, brez velikih dejanj.
Hvala nogometaši, cenim vse skupaj.
In na vaši strani bom tudi takrat, ko boste me najbolj razočarali.
Moje srce je vijolčno, predano in iskreno…
Preveč včasih, pa vendar ne bo to nikoli dovolj.
Jaz sem tak zmeraj ponosna na kak krasen klub navijam, na tako čudovite igralce….ker vsak, ki si je izbral naš klub, je zagotovo tako ponosen na to, kot jaz, ki sem navijačica tega kluba.
Zjutraj bo vse minilo in verjeli bomo v nove sanje.
Srečno prijateljem navijačem na poti domov in upam, da ste kljub vsemu kar slišim, dobro.
Z mislimi pri vas, ker vem kaj pomeni bosanska vojna. Če kdo to ve, sem to jaz.
Hvaležna mojim zlatim prijateljem za krasno in čudovito druženje…
Nikjer drugje ne bi želela bolj biti kot z vami.
Rada vas imam.
Neskončno.
Mala Mo. :*