Srčki…za srčke…

Danes bi z vami rada delila dve zelo osebni zgodbi.
Ko sem hotela začet pisat ta blog, se je zgodilo za mene nekaj nepomljivega…
Zato bom začela na koncu.

Če ne bom pisala, bom kričala, jokala…tako pa so te tipke moja terapija.
Po prekrasnem čudovitem večeru, se je danes zgodilo, da je Mejo padel preko balkona.
Šele danes sem spoznala, kako človek reagira, ko se mu zgodi nepojmljivo.

miss you. 🙁

Doma smo v šestem nadstropju. In padel je na ploščad.
Ko sem ga reševala krvavega, nisem razmišljala nič drugega kot to, da ga moram peljat k veterinarju.
Verjetno me je čula cela ulica. A vseeno mi je.
Rekordno hitro sem pripeljala v Bonesa. In zdaj tam počiva. Da pretrpi prvi šok, kot ga zdaj jaz.
Rentgen kaže dobro. In ob pol šestih bom izvedela kako in kaj naprej. Moj mali fajter je preživel nekaj, kar sem se bala, saj je nor na balkonsko okno.

tak smo začeli…

Pogrešam mojega malega mačkona, ki mi je skoraj v enem letu toliko dal. Moj mali prijatelj, moj zlati mucek. Ki ga imam tako zelo rada.
Bajta je prazna in težko pojasnim, kako grozno je zdaj, ko ga ni…
Moj fajter…teh pet ur se zdi kot večnost…
Držite pesti z mano in verjemite v najboljše.
In potem je tukaj še tisti lepši del srčkov…ki se je zgodil včeraj…
Že okoli sedmih sva z Janom parkirala in se Kosti drla, da naju počaka.
Začeli smo pozno…fotografiranje, sledilo je snemanje.

šefov stol. 🙂

Počakali smo štiri nogometaše, katerih imen ne razkrijem…in snemali.
Fantje so odšli, mi pa smo še kuj snemali in snemali.
Pozabila sem vam povedat, da smo se nenormalno smejali, smejali in smejali.
Od Koste medvedka sem vzela za svojega (Rudi iz Dupleka) in bo verjetno tudi kje viden.
Omenim še, da nas je ful zeblo in da je mene najbolj zeblo, zato upam, da se bo kdo spomnil in mi za prihodnost prinesel čisto novi flis iz bajte (ker me tak vedno zebe).

Z bobnom…

Rada bi se zahvalila vsem, ki so sodelovali tukaj zraven. Imensko brezveze, ker bom v šoku, v katerem sem, zagotovo bi koga pozabila. Rada bi se zahvalila za možnost, priložnost in hvaležnost.

okoli pol dveh zjutraj…

Lepo je bilo del tega krasnega projekta, katerega rezultate pričakujte v kratkem.
V upanju, da moj mali muc pokaže, zakaj je moj. Ker sem prepričana da je, kot jaz, survajver.
Rada vas ima.
Mejotova…Mala Mo. :*