Petek. Zlatorog dvorana.
 |
| Tako je! |
In Mo se je znašla tudi v njej. Kaj pa naj drugega počnem na turoben petkov hladen, deževen dan.
Sem v hecu rekla, da če bo Maribor premagal Celje v pokalu, da grem v petek v Zlatorog.
No, brez tega bi šla.
 |
| Vabilo! |
Vratnicam v slovo je namreč pomahal velik Dejan Perić.
 |
| Priprave. |
Tudi mi, ki nismo velepoznavalci rokometa, vemo, kdo je on.
 |
| ga. vrhunska kavica, Anja! 🙂 |
Verjamem, da ni človeka, ki ga ne poznal po njegovih mojstrovinah, ki jih je v vseh teh letih pričaral v rokometnem svetu.
 |
| Florjani… |
Včeraj se je v dvorani Zlatorog poslovil.
Zdaj bo bolj “kravatar” in bo užival v zasluženi penziji.
 |
| v nizkem štartu… |
Človek, ki je bolj Slovenec, kot kdo drug.
Oseba, ki je dala rokometu tako zelo veliko…
 |
| v objemu z Lukejem… |
Dvorana ni bila polna, a to ni pomembno.
Tudi tisto razbijanje s tremi bobni in še enim, ni bilo kaj prida.
 |
| trije in še eden… |
Nobenih parol, nobenih zahval v raznih navijaških oblikah ni bilo.
To pa sem jaz, ki so me Viole naučile toliko dobrega o navijaškem svetu. Toliko kreativnosti, ki sem jo tu pogrešala. 🙂
Pa vendar…ni bilo človeka, ki se mu ne bi utrnila solzica, ko je gledal njegovo zadnjo tekmo.
Ekipa Perića proti celjskim rokometašem.
V 12. minuti je dobil pivo. Direkt zanj.
 |
| Pivo v bajti… |
Po 20 minutah je ostal v istem golu. Ni več branil za Periće, tokrat je bil Celjan.
Rezultat ni bil nikoli pomemben.
 |
| zastave… |
Rokometne žive legende so se mu poslovile, par sekund pred koncem so ga nesle iz gola.
Priznanja, pohvale, čestitke, prijazne besede…
 |
| Navijači se poslavljajo… |
Zofa, na katero se je vsedel zasluženo, ga je čakala…
Dvorana je stala na nogah…kurja koža je bila neizogibna.
Navijači so vedeli, da takšnega delajo enkrat na stoletja…
Pel je…tako iskeno je pel…pol pa je šel na kolena…to so bili trenutki, ki gredo v zgodovini…
 |
| Njegova številka… |
In ko sem ob koncu stala na stopnicah in bežno dol opazovala kaj se dogaja…sem se nehote vprašala…od kod mu moč za vse to….a če imaš svoje navijače, ti pač nič ni težko…
 |
| Med navijači… |
Z Martino sva šli dol, na parket. Ne, nisem spadala tja. Pa vendar smo potem naredili fotografijo za spomin.
Na osebo, ki je vidno utrujena odhajala iz rokometnega parketa, osebo, ki ima zgodbo za par učbenikov, osebo, ki ji je vse na svetu njen športni svet. Z dodatki.
 |
| Z živo legendo… |
In tako sva odšli iz dvorane…polni emocij…novim zmagam naproti…
Luka Žvižej je vrhunsko odigral vlogo Dejana…posnetek je res vreden ogleda…
Tako sem prišla domov…in ugotovila, da si sploh ne znam predstavljat, kako se bomo nekega dne mi tako poslavljali od katerega od nogometašev, ko pa so nam tako zelo pomembni…
 |
| peli so mu Kingstoni… |
Čustvena, rada vas ima. Mo. :*
Foto: Dejan Laketić