Prva…a deveta…

Končno smo dočakali prvo bazo v tem letu in deveto skupno.
Ob treh sem pogledovala v nebo, peljala Mejota the mačka k veterinarju, potem pa rekla…gremo!
Rok in Jan…pa smo tukaj.

baza namber najn. .)

Dež nas je malo pral na poti tja, a nič hujšega.
Sparkiraš in navali narod na ogled, cockte in srečanje s starimi prijatelji.
Pogledaš bazo…simpatična kot vse ostala, a nič kaj posebnega.

temu se reče ful time cat mum. 😀

Ko pride bend…nič posebnega, sicer krasno igrajo, a nič smešni…
Okrasitev klasična…
Nekaj ful fejst manjka.

golaž po šentiljsko. priporočam.

Ne glede na to, da sem prepričana, da bo to baza vseh baz, da bo top tri od treh, mi je ves čas nekaj manjkalo.
Hrana vrhunsko dobra, a manjkala je energija. Verjetno je kriv dež, ki je odgnal številne ljudi, ki so hoteli priti. Meni je bilo zelo manjkalo to. Ljudje, navijači. Veseli ljudje.

bend. pojejo pa dobro.

A potem se je mnenje, da se bo trud pridnih rok sfižil, spremeni.
Pride limuzija. Nekaj, čisto Šentijskega. Ne pozabit, smo v Zokys pubu, novo prihajajoči bazi, ki je že dolga leta zbor navijačev.
Izstopijo trije M-ji. Marcos, Merti, Mejo.

vse za dobro fotko.

E pa gremo fotke, fotke..dosti fotk.
In potem zgodbe o poletu skozi balkon in fotografija, ki sem jo čakala…leta. Pazite, leta!
Za mene fotografija, ki mi pomeni več, kot si mislite in ja, še zdaj dramo z nje delam.

prihod.

Mejo the nogometaš…in jaz…na isti fotografiji. Magija.
Moram priznat, da sem prav ponosna. Čakala sem jo in na dan, ko se stvari obračajo na bolje.
In potem se slikamo dalje, in se smejemo, si razlagamo zgodbe itd. in itd.
In pol odpremo bazo, tako kot znamo.

poglejte ta Marcos jr. nasmešek prosim. hvala.

In se spet fotkamo, sedimo, se spet fotkamo.

Marcos z navijačem zapoje…kaki smehi. Ne moreš verjet.
In baza devet dobi čisto novo dimenzijo…ampak krasno dimenzijo.
Še zmeraj brez velike moči, a z energijo.

Aleš Mejač. Mejo.

Krasno druženje z ljudmi, ki jih imamo radi, Pa še sošolec iz srednje šole, naš najboljši pevec med Violami, pa šaljivec med peki in ura da slovo…
Dva dni spim skoraj nič, zato je primerno, da grem še na eno prijetno druženje in domov.
Če si bom pa po čem zapomnila to bazo, pa je to po tem, da sem se tak smejala, kot že dolgo ne.
Pa da sem se počutila kot oma z zgodbo, ki ima neverjetno energijo.

odpli smo jo…

Pridem domov…in Mejo the maček, skozi vrata. Cartanje. In cartanje.
Spet leze tam ko ne bi smel, grize kablov še, smo pa po 24 urah na dobri poti, da se pozdravimo. Počasi, a bo.

na lepše spreminjata svet…

Hvala vsem, ki z mano delite lepe misli.
Lažje je in boljše nam gre.
Skupaj smo močnejši.

pred bazo…

Hvala vsem za podporo v zadnjih več kot 36 urah. Dokazali smo, da smo skupaj močnejši.
Mi je v čast, da sem del te krasne vijolčne zgodbe.
In da  ne pozabim..draga baza devet…dobrodošli!

najlepše selfi ever!

Kep on muving…ne skrbi me za vas…vem, da boste uspešni.
Rada vas ima.
Mama Mala Mo. :*