Prevozili smo 472km…

…da smo videli ta dva gola…tako zlata vredna gola!
Organizacija gostovanja v Gorico se je zdela kot misija nemogoče.

Barbara in njen ajsa krem.

Res, ko se gre za to gostovanje se sprašujem, če eni navijači vedo kak sploh zgleda ta stadion, glede na to, da jih še nikoli nisem videla tam…in po klicih sodeč, ga eni tudi ne bodo.

vijolčna izložba

Za večino neprijetno, a za mene fantastično gostovanje, se je izkazalo za zadetek v polno.
Vreme je bilo bolj aprilsko, a sonček je pokazal svoj obraz.

pojma nimate kak dobro hrano imajo.

Pri Barbari obvezni postanek na sladoledu…
Drugi obvezni postanek…Hitri Miki.

na košu za smeti.

Dolgo se že nismo videli..in takrat je bilo res čisto vse drugače.
Postali so predvsem še večji.

špalir

Pojemo in se v dežju odpravimo po vstopnice. Ne, ta tribuna za vas novinarje pa ne.
Nič, se dobimo po tekmi z ekipo. Bomo pač vsak na svoji strani.

poglejte vsakega posebej. originalni!

Pa grem jaz v eno, oni drugo smer. A njih pošljejo v tretjo smer.
In ko vidim kam to vodi, ena vrata, ena “lambada” in smo spet skupaj.
Tekma mladih priložnosti se je sprva zdela uganka.

12 vrtnic.

Rešljiva tako, kot smo lahko samo čakali.
Ne spomnim se tekme, po kateri bi bila tak srečna, kot sem bila po tej.

živi zid.

Za te mlade, za te upe, za to prihodnost. Zato zagnanost, veselje, srečo.
A prvo in pomembno…hvala gostiteljem. Za 12 vrtnic, za čestitke, za krasne besede, za prijaznost, ljubeznivost, za držanje pesti v evropskih tekmah, za špalir…za čudovit uvod.

dobrodošel!

Drugo so sicer v publiki…poznajo enega igralca našega mesta, ki je slučajno še zmeraj njihov otrok, pa se do njega obnašajo, kot da jim je kaj slabega naredil…

Najprej so ga tolkli…

Odnos, zmerljivke in žvižge je prenesel zelo dostojno in predvsem z nasmeškom. Vredno vse pohvale.
Zanimivo je bilo tudi to, da je bila tekma na strani Goričanov.

…a on je pokazal…

Napadali so, kot da so v vojni za Italijo, potem pa so zadeli.

…zakaj je šampion!

Si jezen in ni ti vseeno. Prevoziš toliko kilometrov in ni ti vseeno, čeprav je vse odločeno, je to tvoj klub in njegove zmage so tudi tvoj aplavz.

Prijatelja za vedno.

In potem na sceno stopi neustavljivi Damjan, ne moreš verjet da ga vlovijo kamermani.
A kaj sta mlada dva talenta naredila. Ne v petih, v treh minutah sta obrnila zadevo in zmago prinesla do doma!

Viole so mu zapele.

Ne vrhunsko, vse kar je še lahko več!
Mi smo sredi Gorice, z mladimi talenti, ki jih čaka briliantna pot, prinesli domov zmago!

po golu dva. kako veselje!

Ampak zmago, ki je nikoli ne bom pozabila! Neprecenljiva, vrhunska, dobra, naša zmaga!
Ta zmaga je za te mlade, ki nabirajo prve prvenstvene korake, za fante, ki se borijo kot levi in so te tekme za njih nagrada za dobro delo in so naši upi!

konec.

Hvala, iz srca hvala, da ste naredili ta tako naporen in dolg dan najlepši možni!
Hvala varnostniku, ker me ni pustil na tisti del tribune, sploh ne ve koliko dobrega mi je s tem naredil.
Čestitke Aljaž, pred tabo je vrhunska pot.

ko te sredi stadiona ne razumejo…

Po tekmi bomo pozdravili nogometaše. Rok vztraja, da moramo najt lukno, kjer jih bomo videli.
Pa nam uspe.
Pozdravljamo, ploskamo, debatiramo s starši nogometašev, se smejemo, lepo nam je. Ponosni smo, pa tak fejst srečni, pa tak lepo nam je pri srcu.

smo razumeli vsaj to?

Aleš in Mitja prihitita zadnja…
Pomahamo in se še drugič odpravimo v Mikija.
Hrana, debate in počasi proti domu.
In dneva je konec.
Le še vse najboljše, meni dragi Marko Pridigar!
Najboljša super družba, hvala.

imajo ga! z napako, a imajo ga! Veseli ful.

Končalo se je točno tako kot se je moralo.
Hvaležna. Zelo hvaležna.
Gorica ima svojo moč…
Nekoč se je tukaj ena zgodba začela…včeraj, se je ta dolga, res dolga zgodba…dokončno končala.
Naj vam bo lepo, kjerkoli vas bo vodila pot.
Srečamo se v Kopru, a še prej na okrogli mizi…
Rada vas ma.
Mala Mo. :*