Ko trud ni dovolj

Ta blog bo za koga presenetljiv. Kdo bo jezen.
Jaz sem tudi. Pa ne na igralce.

če ne bi želeli vzhod…lahko jug…

Danes NIKOMUR ne očitam ničesar.
Kak bi jim naj?
Če pa so garali celo tekmo. Garali.
Igrali so, kot sem jih v ponedeljek opazovala na treningu.

razumemo?

Vrhunska igra. Fantje top, to kar sem čakala celo pomlad!
Prva postava super, menjave solidne…

vrhunskih 11

S kakšnim malim kiksom pa so svojo nalogo opravili z odliko.
Kaj je komu jasno, da smo mi danes zgubili to tekmo?
Ja, res smo jo. Zgubili so jo.
Ampak za to NIHČE nima pravice sarkastično ploskat med tekmo. Pa kaj če ste kupili karto. Če vam ni bilo všeč, bi se obrnili pa šli. Koliko sem jih videla, ko so že pred 90.to minuto odhajali. Uf, hitro sem nehala štet.

Viole.

Kdo je ploskal po tekmi. Nas par.
Tak še nikoli nisem ploskala. OD PONOSA!
To so fantje, ki so naši. In danes so IGRALI!
Igrali so fuzbal, ko sem si ga želela in dobila.

to je že drugi polčas…

Hvala fantje, za mene je bila to krasna predstava. In v teh besedah ni sarkazma.
Ponosna sem, ker ste se borili, garali, ker ste jokali in tulili.
Ker ste potolčeni od sodniške gnevi prenašli celo tekmo. Toliko sodnikov, pa bi vse povabila v Zagreb. Čisto vse. To plačuje zveza.

ko gre na kolena…ker ne, ni bilo za karton!

Pa tak nimam rada kritike na račun sodnikov. Po tekmi so eni želeli, da bi kdo kaj rekel. Pa smo dokazali, da smo najboljši navijači na svetu.
Razumem človeško napako, razumem vse, samo to danes ni bilo nič…nič to ni bilo. Kaki sodniki? Kdo je tem ljudem licenco dal?

fraj štos. 😀

Rudar je bil danes slab. Res slab. Priznamo poraz, samo včasih res moraš imet srečo in ko pogledaš rezultat…je isto kot moja mama zdaj…zgubili ste. Kaj ste te delali? Kaj, kapetan ni mogo gola dat?
In pol jaz…veš mama, danes še dve uri kasneje ne bi dali gola…ker je pač očitno tak moralo bit.
In res je moralo bit tak.

pomota…

Ploskam, kot sem ob koncu ploskala, pa kričala s solznimi očmi, če misli še kdo ploskat.
Ko sem ploskala po tekmi posameznim igralcem. Še našemu Dejanu, ki ni igral, pa je bil tega vseeno tako vesel.
Tekma je bila zanimiva, dinamična, vesela, prijetna.
Meni se je zdela tak domača, ko sva z Lidijo basali vijolčno čokolado…
Pa vse se je zdelo, da se bo poklopilo. Pa ni šlo v gol. Res ni hotelo it v gol.
Nikogar ne bomo krivili za poraz, ker ne. In ne.
Pohvale, ker je bilo dinamično.

ko zaboli tribuno…

Čestitke za fair play. Mitja, spet si dokazal, kako velik človek si in kako si želim takšnih igralcev, s takšnim srcem…

ob koncu je Mitja prvo stopil do tega fanta!

Čestitke borbi, čestitke energiji na igrišču, kemiji.
Ne dovolite si, da bi kdorkoli hodil po vas po takšni tekmi.
Ker če smo pošteni, smo na prejšnji zmagali z dosti manj truda.
Ta pa je bila res…igra. Fantje, to je to!
Jaz sem ponosna.
Ko smo se po tekmi dobili in debatirali s prijatelji iz juga, s katerimi smo se dobili tudi pred tekmo, smo prišli vsi do zaključka, da je bila to res tekma.
Ploskali smo še fantu, ki se je poškodoval na koncu. Našemu poškodovanemu igralcu.
Pokazali smo in upam da tudi povedali, da smo večji od življenja. Ker vas imamo radi.
Tudi če greste poklapani in jezni, mi vam ploskamo, ker vas imamo res radi. Če vam ne bi, bi vam to povedali. Ker smo iskreni in pošteni. Sprejemamo vas takšne kot ste, včasih smo preostri, ker smo s strastjo tukaj.
Ste pa naši. In ko so trije ob koncu šli domov, smo jim ploskali, ker smo ponosni. Res smo ponosni. Res vas imamo radi. Mogoče se to ni zdelo, res ste naši in ne glede na vse imate vijolčni dres, zato imate del našega srca.
Skupaj smo v dobrem in slabem. In danes kljub porazu smo dobri.
Dokler je borba, energija, moč…vam ničesar ne morem očitat.
Kak? Zakaj bi?

pokončno!

Zato hvala vsem, ki ste z nami spregovorili. Kapetana, oba prva…hvala…za vse lepe besede, za to, da sta se ustavila, nas pozdravila, cenila našo ljubezen. Hvala Merti in Tava. Hvala Mitja, hvala vsem…čisto vsem. Še Goranu, ker posluša naše nore prošnje. Hvala Dejan, hvala Jasmin…vsem hvala. Ker ste. Ker ste veliki ljudje. Res ste veliki ljudje.
In danes ste dokazali, da je vaše srce točno tam kam spada.
Ko sem v ponedeljek po treningu jecljala, sem vedela, da je ta ekipa šampionska.
In pljuvajte po današnji tekmi. Dajte, ker vidite rezultat. Meni pa danes rezultat ni pomemben. Ker je pomembna igra. In odnos. Do dresa do nas, celi paket. Pa ni tak mali in fejst smo zahtevni.
Bil je prijeten večer.
Hvala moji čudoviti družbi, ki prej ne bo zaspala, dokler ne bo prebrala zadnje črke tega bloga.
Hvala vsem mladim gasilcem in upokojencem…kak ste krasni! Pridite še kaj s temi krasnimi zastavicami in nam polepšajte tekme.
Res, tekma, ki je ne bomo pozabili.
Rezultat ja, ampak štejejo naše osebne zmage…in to je, da smo skupaj in nam je lepo.
In čeprav rezultat tuli eno, mi tulimo drugo…
PONOSNA SEM!
V čast mi je, da fantje igrajo res dobro. S tako igro pride tudi spet zmaga. In ni me strah. Ker bomo res mleli. V soboto je čas, da Koper se spet spomni, kaj pomeni poraz…
Bilo je lepo.
Sploh po tekmi…lepo je vedeti, da vedo…
Vidimo se v Kopru…je rekel…in je vedel, da bomo spet tam. In v čast nam bo.
Rada vas ima.
Mala Mo. :*