Sveti dresi

Leta so minila, ko sem se prvič odpravila na tekmo v živo…
…spomin na te dni še živi.
Ostale so slike, spomini…
Strahu, treme in nervoze kot je bilo, več ni…
Živčki delajo redko…
Bolj ostaja ponos, pozitivna energija…
V vseh teh letih se je toliko spremenilo, da včasih težko dohajam vse te zgodbe in to moč in energijo stadiona, navijačev, igralcev, delavcev…
Koliko topline in ljubezni na kupu…
Naučila sem se toliko v teh letih…
Predvsem pa je bila vedno vprašanje…kaj pa imaš ti svetega?
Priznam…to je bilo pa vprašanje za zelo kratek odgovor.
Zdaj so se časi zelo spremenili…
Majčke, svinčniki, šali..vse je v našem stanovanju vijolčno…
Še geli za tuširanje in mila…
Še hlače bi imela, če bi jih našla.
Sem pa v iskanju vijolčne adidasove trenerke. Če jo kdo najde, za primerno ceno seveda, naj mi prosim sporoči.
Potem pa so tukaj sveti dresi.

2010 sem dobila svojega prvega…kako je prišlo do tega srečanja je zanimiva zgodba.
Je pa evropski, Zeusov…za najlepši spomin..
Drugega sem dobila 2011, ko sem naredila fb stran mladega talenta. Dres mi je na najbolj grozljivo in porazno evropsko tekmo v mojem življenju prinesel njegov oče. Tu se je ganjenost in ljubezen nadaljevala.
Tretjega sem dobila zaradi bloga o tem nogometašem leta 2013…
Še isto leto sem na zadnji tekmi sezone dobila dres mojega zvestega bralca…
Hkrati mi je tisti dan kapetanski stran podelil kapetan Marcos…ganjenosti ni videt konca.
Njegov dres sem par dni pred rojstnim dnevom dobila iz njegovih rok…
Mojih zlatih pet….

A obstaja še eden. V srečolovu sem dobila en velik dres. Nisem vedela kaj bi z njim pa sem Željkota prosila, če mi zrihta podpise…
Tudi ta je unikaten in je lanski…
Šesti, katerega fotografije nisem naredila je pa Zeusov. Dres in še hlačke. Dobila sem ga v nagradni igri kluba ob 50 letnici…
…takrat smo bili še daleč od uradne fb strani in daleč od tega, da bi me kdo sploh poznal…
Moji zlati sveti dresi…
Priznam, so še želje…
Zase, za prijatelje…
Počasi…
Pet je samo začetek…
Ker so ti dresi neprecenljiv zaklad, ki ga hranimo do konca življenja in ga prenašamo naprej…
Enkrat bodo vsi v okvirju…ponos…
Lepo je, ker veš da imaš nekaj, kar cene nikoli ne bo imelo…
Danes je idealni dan za takšen blog…
Ker dež vedno nekaj lepega prinese.
Cmoka.
Rada vas ima.
Mo. :*