Hvala Evropa, do kmalu…

…na snidenje…
Je pa to bil en četrtek, a?

Medo na Piramidi.

Kaj četrtek…vijol’čni dan v vseh pogledih…
Ko sem okoli pol šestih prispela v krasne prostore Marcos Tavares fen kluba, sem vedela, da bo to večer, ki ga ne bomo pozabili.

priprave.

Okraševanje se je začelo, Aracely in Rok sta bila pridna v akciji, mene ste postavila pihat balone…
Pa smo zrihtali.

studio nacionalke.

Še medo V. je dobil svoj prostor pod vijol’čnim soncem…
Medtem ko so se fantje borili na igrišču, smo papcali vse možne specialitete naših prijateljev.
Tako sit domov it je tudi svojevrstno darilo.

vijolčni zvočnik

Tekma je bila za dobre živce in prave navijače.
Nič ni bilo lepšega kot slišat navijače Maribora, kako so navijali sredi Španije.
Nič ni bilo lepšega, kot verjet…

začetek.

Pa so se sanje hitro končale.
Res je bila z enega vidika to slaba tekma.
Res je bila z enega vidika tekma, ko ne moreš verjet.

kapetana.

Je pa bila iz drugega vidika to Velika Evropska tekma.
Bila je to tekma za zgodovino.
Dosegli so se nemogoči mejniki.

postava.

Bila je to tekma, ko je morda kdo v preveliki želji malo celo pregorel.
Ne glede na to, da na tej tekmi iščeš vrhunskega posameznika.
So bili to naši fantje.

in postava.

Naši fantje, ki nam celo leto prinašajo toliko dobrega, toliko sreče, toliko ljubezni.
To so fantje, s katerimi smo dali skozi pekel in se vrnili v nebesa.
To so fantje, ki so presegli nas in vse ostalo.

španska dobrota.

Zmagali so.
Žalost in solze v očeh so skelele…
Pa je novo jutro tukaj, in je življenje spet po starih tirih…
Priprave na Olimpijo so se že začele…

rokova dobrota

V tem zgodnjem jutru, ko sem nekoga že osrečila…
Bi rada rekla hvala vsem…
In ko smo ob pol treh stali na letališču, ploskali trem po trem, ko sem dobila obljubljeno darilo, ko smo objeli kapetana v bolečinah, ko enim čisto nič ni bilo jasno, ko so se navijači s čarterje porazgubili in je z nami ostal še eden in nas je bilo na letališču kakšnih osem…

mui simpatiko od sodnika. vuhu. 😀

Ko smo ponoči vseeno ponosno objeli  in segli v roke, kot sem v torek tudi obljubila…
To je bil večer in noč, ko smo spoznali moč prijateljstva…
In to je bil večer, ko nam je žal za novinarja, ki jih je dobil, ker eni ljudje ne razumejo življenja…
Bil je tudi večer, ko smo si priznali, da bomo korak naprej šli drugič in da je časa še dovolj.
Morda je kdo še danes jezen danes in mu ne zamerim.

šopek za slavljenko Leticio.

Morda bo kdo danes še znoreval…
Jaz pa sem hvaležna.

klubski kombi je zakon!

Za te krasne ljudi, ki mi jih je prineslo življenje.
Nimam dovolj hvale, bi pa rada samo rekla še, da sem ponosna navijačica kluba, kateremu lahko ponosno pomagam delat najboljši fb strani na svetu…

ko malo rišeš…

In da bom zmeraj ponosna.
Ko pogledate z mojimi očmi, ugotovite, da si več ne bi smeli in upali želet.
Hvala za krasno evropsko sezono.
Zdaj sem končno spet na vrsti jaz…
Prvenstvo je, ne glede na to, kak “vaško” je, še vedno moje najljubše…
Zakaj?

…in to narišeš.

Ker vodi do najlepših sanj..
Hvala igralci, ker ste nam pomagali živeti te sanje.
Vsem, ki čutite enako in vsem tistim, ki nas ne razumete…
Vaša Mala Mo.

kdo je najboljši? 🙂

:*
p.s. z mislimi pri ljudeh, ki  jih spoštujem zelo in so jim odvzeli prostost pa nimajo z enimi stvarmi čisto nobene veze. Držite se! Dokler smo živi ti nikoli ne boš sam…