Ni se izšlo. Tekmo z Belgijici so številne ovire preprečile, da bi jo videla v živo.
Sprejela sem dejstvo, da bom tekmo gledala doma…
 |
| na pol poti… |
In sem jo.
Po prvem kiksu, se je zdelo, da nas mora bit strah…
Pol so pa vdarli naši fuzbalerji, kot bomba, kot tornado…
Matic…kaki gol. Nič ti ni bilo jasno…
 |
| Mejo. |
Aleš…jasno še manj…
Dejan..kaki zaključek…
Fenomenale…
 |
| vsi strelci na fotki… |
Saj človek nima pravih besed o tekmi, ki je prinesla toliko veselja, veselja…
Evforična sem ratala…
Dolgo sem že to pogrešala in lepo je to bilo…
Z Boštjanom v Šiša in letališče…
Sva se načakala…
Uroš in njegova prijateljica…
Letališče.
 |
| pojedli so jih za večerjo.. |
Par zagriženih, s promili v luftu, navijačev…
In še par nas, skupaj z novinarji..
Nekaj čez 4h smo objeli tiste, ki smo jih ujeli na izhodu…
Dala sem roko še Alešu, poklepetala s kom iz ekipe…
Šla spat…
 |
| prihod domov… |
Ko spiš kot ubit, se zbudiš na lep petkov dan, veš…
Zmagali smo…
Draga ekipa,
ponos mesta ste…
Hvala, ker nam dajate upanje v lepši jutri.
Srečna.
Osrečite koga danes.
Mojchi. :*
Foto: Dejan Laketić