Facebook krvodajalska akcija 2013

Ko smo se po končanem pospravljanju poslovili…sem stisnila roko Janji…solze so stopile v oči…
Bila sem najbolj ponosna organizatorka krvodajalske akcije NK Maribor, ki se je danes, če se malo šolsko izrazim, zgodila v klubskih prostorih najbolj nogometnega kluba v državi.

čakanje na bolnico…

Prišli so iz vseh koncev. Da darujejo, da pomagajo.
Cca. 60 litrov, 133 krvodajalcev je oddalo kri, 22 so jih zavrnili.
Vmes sem bila tudi sama.
Pa grem po vrsti…
Nekaj čez 7h sem odprla okna in začelo se je lahko.

bidoni.

Bus UKC-ja je prišel okoli 8.20. Daleč od tega, da bi bile te ure pomembne. Mogoče za kaki spis “Kako sem preživel prvi šolski dan”, pa vendar se mi danes zdijo številke tako zelo ponosne…
Že pred 9h so ljudje čakali, spraševali, stali v vrsti…
Pred tem smo bili kot mravljice. UKC  pa kot utečena vojska…vse je bilo v par minutah na mestu. Mize, stoli, kot da letijo po zraku. Niti Potter ne bi mogel začarat tako hitro..

najlepši pogled…

Zbrali smo se, Barbara ali Mateja…a rečite mi Mojca, tista, ki jo vsi poznajo bolje, kot ona sama sebe.
Pa smo trije bili prvi…Željko in Sandra sta uspela. Meni pa pač ne. Kljub poskusu, da bi zvišala krvni pritisk, me je na koncu izdal hemoglobin.
Spet vem nekaj več o sebi, drugi pa še vedno ne vedo nič…
Ponosno so stali v tisti dolgi vrsti do vrat…razdelila sem vprašalnike, pisali so kjer so imeli prostor. Pa smo zrihtali še mizo, stole. Vsepovsod me je bilo polno, a to je bilo danes moje delo. Najbolj ponosni delovni dan v mojem življenju.
Nikjer drugje si ne bi želela biti bolj, kot tukaj.

začeli smo…

Na naši, na najbolj facebook krvodajalski akciji.
Bidoni so čakali pogumneže, ki so hoteli darovat kri…
Zmagali pa smo na koncu vsi.
Prišli so še mediji, nas posneli, se zahvalili, nas pohvalili.
Kapetan Marcos, g. Zahovič in še g. Pavlin so prišli pozdravit ponosne krvodajalce.

Kapetan!

Niso samo oni danes ponosni sami nase. Mi smo nanje še bolj.
Zadnjega smo prepričali fanta, ki je del naše vijolčne druščine. Bravo Davorin…zmagovalec si tudi ti!
Vse je šlo tekoče, prostori so fantastično uspeli, vse je šlo dokaj hitro. Čakalnica ni bila toliko zanimiva, kot sem pričakovala. Niti wi-fi ni zmagal, kaj šele revije. Vsi so čakali nestrpno, da dajo kri. Toliko ponosnih ljudi v šestih urah še nisem videla nikoli.

pogled na najlepši del tribune.

Pohvala celotnem osebju UKC-ja Maribor. Vse se je odvijalo s tako hitrostjo, da sem jih komaj dohajala. Vsakemu posebej hvala za vsako sleherno sekundo in odnos, ki ga premorejo le redki. Kar smo danes dajali, smo dvojno dobivali nazaj.
Na vipu so ljudje vidno uživali. Res, vse se je zgodilo točno tako, kot smo si želeli.
A najbolj pomembno…zmagalo je vijolčno srce. Naše.
Bili smo…kot poje naša pesem…ENO.
Marsikdo je prvič daroval kri in lahko smo ponosni na vse.
HVALA!!!!!!!!!!!

eno od sedmih mest.

Vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji. Velika hvala vsem na NK Maribor, Janez in Goran (Aritmija d.o.o-če kaj rabite-najboljši so)!
Mojim prijateljicam, prijateljem, Katja, Tatjana, Uroš, Grega za nesebično pomoč včeraj…
Poloni za najboljši tiskalnik na svetu in kavo za na pot.
UKC z Janjo na čelu, Tatjani iz RK Maribor.
Hvala vsem, ki ste prišli, ker vam je bilo mar…

evo, moj test, na katerem sem padla.

Vsem prijateljem, ki ste prenašali 22 dni gnjavljenja da morate prit pa kri dat.
Medijem, ki ste prišli in nam pokazali da smo naredili vrhunsko delo!
In vsem, ki ste delili fotografijo na facebooku. Čisto vsem! Ogromno vas je bilo!

pospravljanje…

Še so dobri ljudje na svetu…
Če sem koga pozabila…dolg in res krasen dan je za nami…
Kot se je v šusu začelo, smo v šusu zmagali…
In je bilo konec.
Bus je odpeljal in vedeli smo, da se kmalu vidimo…
Ljubezen in humanitarnost sta se združila…to prijateljstvo je večno.
Baje se drugo leto spet dobimo…

in so šli…

Garali smo dolgo in zato si ploskamo sami. Ker si aplavz zaslužimo! Ker smo naredili nekaj, kar si vsak ni drznil samo zato, ker smo želeli pomagat! Nesebično!
Niti se ne zavedamo prav, kaj smo naredili in koliko dobrega smo prinesli…a to ni bistveno…
Bistveni so ljudje, ki se jim bodo reševala življenja…
Veliki ste, res ste veliki ljudje, ki ste nam stali danes z ramo ob rami…
Ponosna sem in vedno bom ponosna.
Na to kdo sem in od kod prihajam. Ne poznate moje življenjske zgodbe. Samo blog in nekateri facebook objave…zato bom zmeraj ponosno pisala ta blog, ker je del mojega življenja.
Se človek vpraša, kaj kdo zgubi, ker jaz pišem to krasno zadevo…pa sem ugotovila…da sem pridobila samo jaz…vse ostalo je nepomembno.
Drznite si me sodit, ker jaz sem danes naredila nekaj, kar je VEČJE OD ŽIVLJENJA.
Zlata ekipa, še enkrat HVALA!
Rada vas imam in tega, da imam najboljše prijatelje sveta, me vzpodbuja, da sem to kar sem.
Blogi se nadaljujejo…
Aja, pa lubček moj mali…Max…sosed moj zlati…najboljši si!

vse se je on zmeno. 😀

Ponovili bomo to! Obljubim!
Rada vas ima.
Cmoka.
Vaša…Mo. :*