Bumerang zelene barve

Ni dolgo nazaj…
…spomnimo se…

najlepši most.

Zavrč doma premaga Olimpijo.
Nismo nesramni, smo pa veseli…zgubili so. Žabe so zgubile v Zavrču. Smehi taki…
Vidi bumerang…

nova tribuna v nastajanju.

22. september. Leto 2013. Mi, mi vsi in še kdo. Zavrč.
Proti Mariboru.
1:0.

taka so navodila, je reko! da.  🙂

Gregor se odloči, da bo peljal…
Super. Pridemo v Zavrč. Matej že maha…

ogrejmo se.

Vhod. Jooooooooooj, morate bit v skupini, da boste imeli zastonj…
Nič, ne bomo se s temi kregali. Vsako leto spreminjajo pravila.
Gremo okoli in na montažno tribuno.
Vsedemo se. In pridejo neki zelenčki z bobni. Ne bo šlo, bi še koga vsipala lahko. Pa tisi anojing boben. Ni pomagalo. Se bomo presedli. Boljše bo za vse.

evo jih na plesišču.

Na srečo zadaj mama Milec in prijazni ljudje. Prideta še Franci in Boštjan.
Viole se spravijo za gol. Pojejo, navijajo, tudi kakšna bakla se vžge…kako krasno jih je bilo videt na kupu.
Pred nami pa tista neka gnila lajna, še bolj dva zoprna bobna zelene barve. Revčki, vidno vinjeni (al pa si dobil tak občutek da so), so nekaj tulili tja v tri dni. Tistega bobna tak nihče ni štekal. Zoprni so bili, da je glava bolela.

en na forumu je vprašal, če ga imajo.

V hipu sem se opravičila za vse kritike Violam v svojem življenju. Še tu svečano prisegam…nikoli več ne bom rekla nič preko njih. Tako krulečega in grozljivega ne najdeš kuj tak. Čeprav dostikrat najdeš na spletu, ko najmanj pričakuješ. Ampak kaj so ustvarjali ti, očitni navijači golmana Zavrča, pa je bilo naravnost grozljivo…pa je to še prelepa beseda.

začnimo že to…

Viole…moje…pardonemente…oprostite…ste najboljša publika na svetu! Mogoče tudi mala Mojca spregleda, tokrat brez očal. In vse je enkrat prvič.

posrečena in simpatična.

Kaj smo mogli tu prenašat…še pihalna godba na Malti ali pa Gorici ni bila zmožna take katastrofe.
Hvala za Gregorjeve komentarje, za Tatjanine bonbončke in smešne vložke za mano. Človek jih je danes rabo.

Aleksander kot kapetan.

Tekma…ni bila gledljiva. Žal. Bodimo pošteni. To ni bilo za nikamor. Igralci so bili vsak na svojem koncu…svoje pa je dodal še ljubitelj zelene barve (beri: sodnik), ki je na trenutke sodil, kot da je prvič na igrišču. Mogoče je mislil, da je plesišče, saj je pred tekmo uradni komentator plesalkam prepustil plesišče. Kdo ve kdo je kje danes bil.

prekrasno nebo!

Hvalili ne bomo, ker nimamo kaj. Bilo je na robu joka…pa vendar. Vse z nekim razlogom.
Se trudim zadnje dni iskat dobroto v vsem, pa jo bom probala tudi v tem…

zagorelo je malo…

Maribor ostaja prva, to je prvi poraz sezone, moral se je zgodit…nič ni tragičnega. Bolj bo tragično, če bo se to slučajno ponovilo. Optimistka verjame, da je pač to samo muha enodnevnica.
Narod že odganja trenerja, narod že ne ve kaj bi rad…
Dajmo tudi ob porazih skup stopit, pa bit eno…

Jasmin, kje si? 🙂

Navijaške pesmi naše so včasih tak mimo…ker tak jih nihče ne razume…
Dajmo razumet ene stvari…
Maribor je bil, je in bo prvak. G. Jagodnik je imel prav…
Tak da ja…

v napad…

Sem besna kot ris, priznam, da bo danes dosti ljudi jezno na mene…samo ne bit.
Ker niste bili na mojem mestu.
Nisem nikogar na tekmi nikamor poslala, želela sem si tega gola tak fejst…
Ko je Deki dobil karton neupravičeno, pa tudi meni dvignejo pritisk…pa dobro…očala…klinika Svjetlost al kaj?
Pa kje mi živimo…

pogledi…

Bodimo pošteni…zmage si zaslužili nismo. Fer sojenje pa bi lahko počasi že bilo…
Viole…hvala za krasno kuliso…bilo je lepo…
Zavrčanom (al kaj pač so) pa prosim…ločite svoje zelene rožice od vijolic…ker ne spadamo na isto tribuno in to je nekaj kar bi vam počasi že lahko bilo jasno…
Krasno je bilo videt toliko ljudi na kupu, fajn je, ko vidiš, da imajo ljudje Maribor res radi…
Srečna in vesela, da sem bila na tej tekmi.
Če niste bili…dajte se vzdržat komentarjev…če ste bili…jutri je nov dan. V sredo bomo premagali Rudar. Bo kak bo…bo. 🙂
Včasih bi kričala v nebo, danes pa sem srečna, da imam možnost živeti.
Z Gregejem in Tatjano sem doživela en res prekrasen večer, lepo mi je bilo…
Hvala. Mi je bilo v čast.
Grega, plemenit si in cenim tvoje mnenje.
Hvala vsem, ki ste se zbrali okoli, da ste bili z nami. Lepo vas je bilo videt.
Mitja, ne pozabi na lučko, ostalim pa le še…imejte se radi, bodite srečni…in ne pozabite…dobrota je v vas samih…in tudi če ste kdaj slabe volje…in če kdaj ne bo tako kot ste si želeli…enkrat bo vse dobro. Če še ni dobro, še ni konec.
Maribor bo prvak, jaz pa počasi odhajam proti novim zmagam…
Saj ni konec sveta. Samo smo pač taki….čustveni, temperamentni, to so tudi naši porazi in tudi nas to boli…taki smo. Imamo vijolčno srce in čustva.
Ljubimo in sovražimo, čeprav včasih nenamerno…
Bodi lepo prijatelji…
Do srede…cmoka od mene.

do srede…

Še enega za Reneja… :*
Rada vas ima.
Mo. :*