Vedno bolj močni…

trener.

…zremo v ta svet.
Moj svet je to.

lepotca.

Gorice danes res nismo premagali. Gol je dal Marcos, oni so po nekem čudežu izenačili…

gol.

Tekma, ki jo bomo hitro pozabili. Ker ni bila nič spešl, ker smo se smejali bolj eden drugemu, ker je Lara imela vložke za zgodovino, ker je prinesla s seboj še Kekec pašteto…

Kekec pašteta.

In ker je bila to tekma, kjer sem ugotovila, da dokler so živi ti nikoli ne boš sam.
Verjetno eni krivce iščejo…v taktiki, igralcih, menjavah…kaj te vem čem.
Moram priznat, da po takih težkih evropskih tekmah, prevoženih kilometrih, garanju od junija…ne morem jim nič zamerit. Saj pa so te samo ljudje.

Gorica.

Kot sem jaz sama.
Včasih je bistvo v dobrih ljudeh.
Te dneve jih spoznavam vedno več. Vedno več vidim tiste pozitive in energije, ki me obdaja. Kako imam zaščitniške in ponosne prijatelje. Imam sebe. Zdrava sem, privoščim si lepe stvari. Živim.

sonček za sončke.

Tako je bila danes ta tekme res vseeno za mene nekaj posebnega.
Ker se je Mitja drl na tribuni kot že dolgo ne, ker smo pred tekmo vedeli,da bo težko.
Nekje sem celo prebrala, da vedno ne moremo zmagat. Res ne moremo…in tudi to je nek posebni čar.
Fantje so po tekmi še tekli po stadionu. Dobili so podporo navijačev.
Z njimi smo…dokler ne ugasnejo reflektorji.
Sicer pa kam naj gremo, če smo vedno v tak fajn družbi…
In kar je najbolj pomembno…res se imamo fajn.
Včasih je že en halls bonbon dovolj.
Danes sem na tribuni spet opazila toliko malenkosti. Rekla sem si, da je spet pomemben danes.
In je bil.
Hvala ekipa…tako na tribuni, kot na igrišču.
Naši fantje, ki prihajajo in odhajajo. Dokler smo živi, nikoli sami.
Moj blog je moje dvorišče.
Moj obraz, moja iskrenost.
Ponosna sem nase, na vse, ki me obdajate.
Vse, ki berete in vam je mar.
Kost za glodanje in energija za življenje.
Gorica je ekipa, ki mi je bila vedno pri srcu in vedno znova se rada vračam v Gorico. Škoda, da danes ni bilo gostovanje tam…

…upam da si ok…

Še dobro, da moja mama Polona vedno čaka nekje s papico za mene. Hvala ti. :*
Če ne se pa najde Tatjan, ki za zalogo poskrbi. 
In da ne pozabim.
Čestitke fantu in njegovi simpatični punci, ki je danes na stadionu obljubila, da se bo poročila z njim. Bravo fant, res krasna gesta! Vse dobro obema.

…je vprašal…

Najbolj pomembno stvar pa tudi tokrat za konec.

…rekla je ja…

V ponedeljek se dobimo na krvodajalski akciji…kaj vse vas čaka, je že dolgo znano.
Komaj čakam, da vas vse vidim, ko bomo ponosni na to, kar bomo naredili.

bidon.

Vsem, ki pridete že danes iskrena hvala. V mojem srcu imate posebno mesto.
Kot tudi on…že ve kdo je in zakaj je…

po tekmi.

Cmoka prijatelji. Iskrenost je tista, zaradi katerega ta svet cenim.
Rada vas ima.
Mo. :*
p.s. kak je fajn, ko se za dobrim konjem kadi…občutek je dober in kar traja in traja…
Vsakdo, ki mi bo to kdajkoli skušal vzeti je pozabil s kom ima opravka. 🙂
In ja, bi se opravičila za slovnične napake, pa če jih ne bi bilo, to ne bi bil moj blog, ampak kakega lektorja.