Sredi Celja videt zmago Maribora proti ekipi, ki si superpokala sploh ni zaslužila, je nekaj najlepšega, najbolj dragocenega in cenjenega, kar se ti lahko zgodi.
 |
| dobesedno. 🙂 |
Hoteli so to tekmo, pa so jo dobili…
Verjamem, da so tudi hoteli zmagat Žabci, samo no ja…tega na igrišču niso pokazali.
 |
| okvarjen zaslon. |
Žal mi je, ker sem bila na tekmi, kjer ni bilo praktično nič navijanja in sem resnično pogrešala moje zlateke od Viol in še bolj mi je žal, da so to tekmo bojkotirali…
Ob taki zmagi, bi njihova pesem postala oda…
 |
| sameva jug… |
Čeprav sem gol Gorana in pet nula napovedovala pred tekmo, se je danes to vse dejansko zdelo celo mogoče.
Kaj, Marcos, Dejan in Goran so za končnih 3:0 dejansko naredili pravo “štalo” v naši državi in zaprli usta vsem tistim, ki so rekli, da ne moremo.
 |
| začetek |
Fantje so igrali vrhunsko, prevladovali, se norčevali s tekmecev in jim s temi goli dokazali, da oni ne govorijo…ampak da oni delajo za to.
Jeziki, ki že celo leto bluzijo, pardon, kvakajo, kako bodo prvaki…no ja, v kakem drugem življenju. Še najbolj pa je bolelo dejstvo, da sem s številko 40 videla meni tako ljubega Zajkota Zebo in me je pri srcu zabolelo, ko sem videla, kako zelo mu ne paše zelena barva. In prav hudo je bilo še tisto dejstvo, da je nekdo drug odkar je šel od nas. Naš Zajko je namreč znal fuzbal špilat…
 |
| Zajko Zeba. |
Tako sem danes, kljub strahu, da bom dobila kako porcijo v avto, preživela čudovit večer z Martino in Anjo, kolegov na tribuni je bilo bore malo, se pa zahvaljujem vsem, ki so prišli.
 |
| Goran. Na tleh. Dosti preveč. |
Dejstvo, da ljudje hodijo na mariborsko tribuno v zelenih oblačilih, je prav žalostno. Še bolj žalostno je bilo to, da sem imela občutek, da sem na zahodni tribuni našega stadiona. Gospo za mano je zanimalo, zakaj imamo tako kratko rezervno klop in kje so ostali igralci (ki so čisto slučajno sedeli v isti vrsti kakšnih par metrov vstran od nas). Da se ne pogovarjamo o tem, da so eni vztrajno iskali številko svojega sedeža in se nanj tudi po zelo vzrajnih zahtevah vsedli.
 |
| sladko… |
Pred tekmo so pred našo, sicer zelo podaljšano tribuno, dali kar žabce-nogometaše (še eden takih kiksov, da ti nič ni jasno).
Potem pa tekma, ki te je na trenutke uspavala, a ko te je vrgla iz riti, si samo rekel…….aaaaaaaaaaaaaa.
In nekak tak se je končalo.
 |
| pogled neprecenljive vrednosti. |
Kljub vsem faulom, ki so jih žabci naredili, menda kartona niso videli. Spet so zamenjali nogomet za borilne veščine. A ni jim pomagalo ne to, ne Čeferin, ne Celje, ne nihče…
Prišli so žabci po medalje, en jo je celo zabrisal na tla in z njo delal vse prej kot lepo…
Pol pa mi…medalje..pokal…veselje…
Te pa domov…
Moramo spat…al nekaj…
 |
| zige zage… |
In da ne pozabim…kaj imajo mali otroci stari pod deset let iskat na taki pozni tekmi??
Kaj ste že vsi ponoreli al kaj? Danes je bila naša tribuna vidno družinska, nič navijaška…in predvsem otroška..samo dajte starši, malo se zamislite…no ja, saj so vaši. Je pa žalostno to…
Končujem blog ponosna vesela in srečna. Z vejicami ali brez. Z napakami, ki jih je spet tak ziher toliko, da boste rekli…kaj spet je pozabila kako črko…kdo ve, mogoče kakšno celo namerno. Pa še muc Mejo se je odločo, da bo vidno sodeloval pri tipkanju, tako da kakšen vzorec na moji roki (ali kje drugje) tudi ob tem blogu ne bo izostal.
 |
| to pa je bilo za nas… |
In hvala NZS, če vam je zdaj lažje…e tudi nam je. Tretja je baje za vse. Torej jih imamo zdaj pet al koliko? No skratka, vse je naše, kaj smo si vzeli. sami in malo prišli…
Še en nogometni večer je za nami…in žabarska petka…ne pozabi…tvoj plakat nismo pozabili…še dobite porcijo s štirimi…brez skrbi…še prej, kot si mislite…
Zlati moji vijolčni dečki, mi je v čast…
In g. Čačić…ponosna da ste med nami.
p.s. podelitev je na posnetku..ki pa bo…jutri… 🙂
Se vidimo.
Rada vas ima. Mo. :*
Dodatek…podelitev…
superpokal-podelitev
Foto: Dejan Laketić