 |
dobrodošli! |
V tolikih pomenih, da se vam niti sanja ne.
Začela bom na koncu…
 |
poglejte si to… |
Hvala VIOLE PTUJ!
 |
tu ob dravi smo… |
Damjan (in oprosti mi, ker za mene nikoli ne boš Janez) z ekipo…poklon, aplavz, pojemo vam ode in vse navijaške pesmi…vsaka vam čast!
 |
ta pravi štajerci doma. |
To kar ste priredili v minulem večeru je…veličastno in žal ne najdem superlativa za to, kar ste naredili za navijaški svet.
 |
ponos mesta. |
Bilo je nepozabno lepo…
 |
prvič…galerija. |
Hvala Aleš, Marcos, Arghus, Mendy…ti trenutki so za večnost…ti prijazni pogledi, te prijazne besede, te neskončne serenade, ki jih imamo radi…kako lepo je z vami vedno znova…kako nepozabno vam je reči zdravo, dat roko…kako lepo je, ker vas imamo…saj ne vem, če sem kdaj dovolj hvaležna za vse to, kar nam dajete…
 |
drugič. |
Hvala vsem šefom…pa še Mitji za tiste klešče al kaj mi je v roke dal…mislim, da so mišice že vidne. 🙂
In zdaj na začetek…
 |
tretjič. |
Z Mucekom (beri: kuliš družinski aftek) sva se s Polono pripeljali, no bolj žgali sva ga po avtocesti, na Ptuj.
Za nama sta pridno pripeljali Mateja in Martina.
 |
za naše sončke. |
Klopca, direkt za nas je že čakala…
 |
papica. |
Cockte so padale, čevapi runda seveda tudi…prej pa…ogled galerije (mastori pri delu…kaj si ti nor…!)…
pa malo naokoli, pozdraviš koga, se komu nasmeješ…pa je tak to…
 |
gospodična voditeljica. |
Sandra…oprosti, ampak ko se nasmeješ, sem tak vesela, da imam fotoaparat… 🙂
 |
Kočija ena. |
Še kaka srečka se je kupila…pa neke srečke smo gratis dobili (spet 177…od kod te sedemke zadnje dni)…
 |
Kočija dva. |
In so prišli…Mendy, Aleš…s kočijo. Na drugi Marcos in ta mala dva in Arghus…
 |
pri vhodu. Kaj pa pogled 🙂 |
Bakle so gorele, fotke so padale…grebli smo se za najboljšo fotko dneva…nasmehi so bili vidni…vse je bilo tak lepo. Ganjena sem bila.
 |
Arghusa so navdušili… |
Le en mali dojenček je jokal…vidno prestrašen. No, saj ko to gori, je na trenutke strah še mene. A kulisa je bila tako lepa…vse je zgledalo tako krasno in vau…
 |
temu se reče…Brazilija. 🙂 |
Pa še posebna “varnost” je bila na delu…
 |
kdo zmore? |
In ko smo prišli od tam do tam, pa tja, pa še tja in potem ja…smo spet bili na…štengah!
 |
z vitezom. 😀 |
Juhu…
 |
odpiramo… |
In so jo prijeli. Kulisa je padla…evo jo…baza pet…Bar Palma…pa smo tu…
 |
padla je… |
Fotkanje, avtogramčki, cockte, pa kaj te vem kaj še vse…
 |
Arghus gre na vroče… |
Podelile so se nagrade, nasmejali smo se, zmenili za Malto…
 |
Mendy žge… |
Se objeli, se poslovili, si nič obljubili…in šli…
 |
Aleš poje… |
Kaj…fotkanje še zunaj…da se vidi, kako zelo so se ti fantje potrudili, da je bilo vse točno tako, kot so si zamislili…
 |
Skupinska na štengah. |
Kaj, vmes smo še pecivo dobili…
 |
Damjan in NK Maribor. |
Skratka, večer, ki se je z mamico Polono končal na palačinkah, na zelo dolgočasnem in nič življenjskem Lentu, je bil prijeten, vesel in predvsem tak…naš, prijateljski…
 |
temu se reče…ja…se reče ja. 😀 |
Z mislimi pri osebi, ki jo zelo cenim in spoštujem…
 |
všečkanja vredno. 🙂 |
Končujem ta blog o prijateljstvu, žganju…bakl, hitrosti, in še česa…
 |
skupinska z igralci. |
Imejte se radi, spoštujte se, si pomagajte in si predvsem stojte ob strani, ko vse nekam gre…
 |
moja mladost. |
Ko pogledam nazaj…sem hvaležna, da je dobrota še vedno cenjena in sem zanjo vedno nagrajena…
 |
Damjan, Šalca, Sandra…žrebamo. |
Ponosna sem, da vas poznam in hvaležna, da mi je bila dana usoda, da smo se srečali.
 |
sladkorčki. |
V čast mi je, dragi prijatelji in predvsem, moji zlati Ptujčani, da ste del mojega življenja.
 |
pogled s ceste… |
S cmokom v grlu…
Mejo pa vam pošilja malo krampi pozdrave…
 |
Mejo. |
Cmoka. Rada vas ima….Mo. :*
 |
Midve sva Po in Mo…pravi prijateljici…. 🙂 |