Počasi…moja trmasta pot po Pohorju…

Pogled iz Lukeja…

Priznam, sem kondicijsko hujša od parne lokomotive.
Ne moreš verjet, da lahko gre nekdo do Lukeja tak počasi, kot grem jaz. Oziroma…saj še ne grem tak počasi…problem je, da me na vsakih par cm tak sfali, da ti ni nič jasno.
Danes sem, drugič v tej sezoni, spravila na Pohorje.

na poti navzdol…

Prvič do Lukeja.
Že na poti na jaso mi je bilo jasno, da bo to tak težko, kot skuhat svečano večerjo, samo sem se vseeno pogumno podala gor.
Ne bom vam povedala kak dolgo sem rabila od jase do Lukeja, ker je prav žalostno, vendar ni poanta v tem.
Res sem bila kot zarjevala mašina, prvič brez očal, sem v počasnem posnetku le prišla do Lukeja.
Stokrat sem si že premislila, da bi se obrnila, pa šla nazaj dol. Pa stokrat sem si dopovedala, da zmorem, pa če bom do jutri gol hodila. In stokrat sem si rekla, da je to dobro za mene, moje telo in predvsem moje misli, ki plavajo nekje po nebu.
In sem prišla. Dokaz imam za to.

tu sem! 😀

Bojč se je verjetno resno spraševal, če me bo dočakal. A ni dočakal klica, da grem nazaj dol in da sem obupala.
Trma in volja sta me pripeljala do koče in moram priznat, da sem na ta dosežek zelo ponosna.
Ker sem si dopovedala, da se vse da če se hoče. Pa tudi če nimaš čisto nič lufta, če si počasen in predvsem malo preveč len.

pogled na dom številka 1. 😀

Od operacije dalje sem se polenila in čas je, da se začnem premikat…
Danes mi je uspelo…in upam, da bom kmalu zagledala še Belvi.
Eni se bodo smejali, ker so ekstremisti…
Jaz pa nisem neki športnik ravno…se pa trudim in matram…
Kar sem se danes po tem nagradila in sem bila zelo vesela.
Krasen sončen dan po zmagi nad Muro je bil tako več kot pester…
Morala sem vam to povedat.

Draš za Matejo in njen ležalnik.

Ker se volja, vztrajnost in predvsem želja….preprosto splačajo.
Tudi jaz zmorem…in to je šele začetek…
Počasi…
Rada imam Pohorje, ljudi, ki jih srečam, živali, ki jih lahko “požulim” in predvsem zrak, ko se odklopim in ne razmišljam nič drugega kot to…da mi pa res več nihče nič ne more. 🙂
In ja…ko boste prispeli gor…pogled na Ljudski vrt je preprosto lep…zato se splača prit ga pogledat, pa čeprav od daleč.

Ljudski vrt v daljavi…

Rada vas ima. Mo. :*