Grenko sladka zmaga…

tekma s Triglavom.

Na prvo tekmo v Ljudskem vrtu letos ni bilo it prijetno.
Pa ne zaradi kakšnih norih razlogov, ampak zato, ker je bila to prva tekma brez Smiljana.
Na južni ploščadi je bilo bolj malo ljudi, tu pa tam sem s kom govorila, se nasmehnila.

ko se ne da niti fun parku…

Varnost je bila zelo simpatična in prijazna na vhodu…nobenih težav.
Z Martino, ki si lasti večino fotografij tega bloga (ker se meni, ne boste verjeli, ni dalo), sedeva. Zavijem se v vijolčno koco in čakam.
Lassieja presenetim z darilom in njegov pogled je prijeten. Vesela sem in presrečna, da je ta nenavaden maček zdaj v pravih rokah. 😀
Tekma se vleče kot najbolj dolgočasen ponedeljek. Smeha na tribuni ne manjka. Moja skrajno leva navijačica je polna navijanja in me spominja name pri mojih 11 letih. Deklica, ki je še danes ne moreš utišat. Krasno, imam svojo naslednico.

začetek.

Zmaga, kolikor je pač lahko proti Triglavu pričakovana, se konča z goli Robija, Gorana, Marcosa in Martina. En gol smo tudi dobili.
Igrali so kolikor so pač potrebovali…nič kaj pretresljivega.

izid polčasa.

Eni so rinili v neznano in nikamor prišli, eni so igrali, kot da so pozabili čigav dres nosijo, eni bi morali zamenjat poklic, še vedno pa se tu pa tam najde kak hlod.
Igra prvakov je dnevu in večeru primerna.
Pogrešala sem žalne trakove za Smiljana in minuto molka.

napis pove vse.

Je pa treba pohvalit Preporod in Zorana Predina, predvsem pa Šalco za uvod pred tekmo…cmok v grlu, tak mi je šlo na jok…

Preporod in Zoran Predin

Matjaž Šalamun Šalca je nov komentator. Dolgo bo potreboval, da bo dostojen naslednik. Če bo sploh kdaj. Na nek način mu kiksov ne moremo zamerit, čeprav je bil glavni tisti, da na začetku ni pozdravil Viol…
Nekako pač ta tekma ni ista ostalim. Vse je nekako drugače.
Tudi za mene.

Naš Smiljan.

To je prva tekma nove pomladi, ko sem si namesto popravljanja očal dajala v oči kapljice in kjer sem si lahko ogledovala tekmo skozi moje oči. Samo moje oči.

končno doma.

Magičen trenutek za mene…presrečna. Zelo srečna. Vesela.
Hladna tekma, kjer so nas ogrele številne šanse naših prvakov.
Čestitke debitantoma Nusmirju in Dinotu. Želim jima, da bi preživel vse tiste, ki bodo nergali in se veselila z nami vseh uspehov…

zadnji naš gol.

Ni nas bilo malo, kar je bilo tudi fajn…
Drugače pa kaj vam naj še rečem…
Hvala vsem, ki ste prišli. 😀
Saj se vidimo v sredo…

pozdrav Violam.

Upam, da bo Urša spet bonbončke prinesla. Njami dobro. 🙂
Benjamin pa je dolžen ogled…on že ve česa. 😀
In da ne pozabim…nekdo ima rad moje brisalce. Na srečo so ostali celi…
In končujem…hvala Smiljan…slišimo te…upamo, da tudi ti nas…

Rada vas ima, spet doma, vaša Mo. :*

končni rezultat