 |
| Spet sem malo prišla… 😀 |
Po tednu dni sem se znova vrnila na ulice mesta Zagreb. Še vedno se ne morem nehat čudit njihovemu načinu vožnje, vendar se teh šokov kar naenkrat navadiš. Voziš počasi, iščeš pravi ovinek, pravo stavbo, pri kateri zaviješ…
 |
| pred odhodom… |
Nataša se je hitro navadila in prevzela vlogo fotografinje. Upam, da bo še kdaj z mano šla, saj sva se do solz nasmejali celi zgodbi in mestu.
 |
| tukaj, kjer se rojevajo nove sanje… |
Naročena sem bila dosti kasneje, a ker lahko pridem kadarkoli popoldan, je tudi tokrat bilo vse ok. Kruno me je peljal v prvo nadstropje na nov pregled, ki še ga nisem imela, potem pa sem z dr. Juričevo šla skozi še vse rutinske preglede zadnjih tednov.
 |
| moje drugo najljubše dvigalo. |
Stanje se je vidno izboljšalo in obedve sva se veselili rezultatov. Podebatirale smo znova o splošnih stvareh in logično da o smučanju.
 |
| Natašo je reklama navdušila. 😀 |
Ko sva se zmenili, da se vidiva čez mesec dni, sva se obedve nasmejali uspešnemu okrevanju, ki pa bo trajalo še nekaj časa…
 |
| napis pove vse… |
Pot do Slovenije se je ustavila znova v Westgatu. Vedno bolj všeč mi je ta nakupovalni center in seveda znova nisem mogla mimo malenkosti, ki me spravljajo v smeh.
Pizzo znamke Mercator sva pojedli kar v avtomobilu, večer pa uspešno zaključile z Rikijem in Matejo v Ledenkotu.
 |
| njihova nacionalna tv. |
Pravzaprav sami dobri rezultati, pa še sneg naju je pričakal v Mariboru, tako da na cesti na srečo nisva imeli težav.
 |
| posrečena kombinacija. 😀 |
Prijeten dan, prijetna družba in še tisti nepozabni pogled, ob katerem ne vem kaj naj rečem, kako naj se obnašam in je vseeno pogled človeka, ki je soustvaril novo Mo. 🙂
Je še kaj lepšega?
 |
| Otroški svet in poroke… |
Ko sva se z zdravnico pogovarjali prej o operaciji, sem ji razložila, čeprav je menda zelo dobro razumela, kako mi je svet čisto drugačen. Kako sem srečna, kako se v sebi počutim prerojeno, novo. Srečno.
 |
| tudi jaz bi ga… |
To sem potrebovala za svoje lepše in boljše življenje. Ni samo neki zunanji svet, ampak tudi svet v meni, moje razmišljanje, moje veselje, moja moč, ki sem jo tako dolgo zaman iskala zunaj nekje.
 |
| Helo? |
Vsak ima možnost, da se od nekoga obrne. Najhuje je, ko se obrne od sebe…takrat se premalo zaveda, kako zelo malo se ima dejansko rad.
 |
| še imate kakšnega takšnega doma…? |
Zato si vzemite čas za ljudi, ki jih imate rade, za prijatelje, skrite simpatije, mogoče samo neznance, ki se vam nasmehnejo. Prisluhnite ljudem, ko vam kaj govorijo ali pa z molkom povedo več kot tisoč ljudi.
In nikoli se ne pozabite zahvaliti vsakemu dnevu posebej. Je vaš in naj vam prinese vse lepo kar si želite…
In če morda kaj čakate in ne upate naredite…če ne boste probali, bo mogoče nekega dne že za to prepozno.
Hvala vsem, ki me berete že več kot 11 mesecev in vsem, ki prihajate, ker najdete kaj za svojo dušo…
 |
| velik, večji… |
In ker je hkrati tudi žalostni dan za naše mesto, ta blog ne more minit brez njega…
Srečno pot, prijatelj Ljudskega vrta… 🙁
Rada vas ima…Mo. 🙂
 |
| Mini me. 😀 |
Foto: Dejan Laketić