Vijolčna rokometna rapsodija…

Za menoj je prekrasen dan. Po včerajšnjem dnevu, ki spada med najbolj naporne v letu, se je današnji dan izkazal, kot nekaj neverjetno krasnega in predvsem vijolčnega.

Dvorana Tabor je danes po rokometno zasijala v vsem svojem sijaju, pela najlepšo pesem.

35:22. RK Maribor- RK Sisak.

Nikola kot najboljši strelec, golmana, kot da nista s te zemlje (branila sta kot najbolj vrhunska golmana v Evropi), prijetno druženje s Simono in Alešem, pozdravček prijateljem, veselje ob vsakem golu…

Kaj naj vam rečem? Reglja mi je manjkala, ostalo je bilo pa perfektno.

Nismo neke navijali in zelo mi je žal, da Maribor ni večje rokometno mesto. Ti fantje si nedvomno zaslužijo več ljudi na tekmah, ker igrajo tako vrhunsko, dobro, disciplinirano. Danes so celo tekmo igrali na takem nivoju, tako motivirano.

Želela sem si vsaj plus deset, za mirne živčke, na koncu pa so me še dodatno šokirali.

Pogrešala sem njihovo maskoto poštarja, vse ostalo pa se je poklopilo samo od sebe.

Dan je bil dolg in naporen. Pa vendar si je bilo vredno ogledat obe tekmi, ki sta pognali vijolčno kri in dokazali, kako vijolčni smo. 

Veselje po tekmi je bilo nepopisno, nasmehi na obrazi ljudi kot sonce sredi te mrzle zime.

Hvala Rokometaši (z veliko!) za prijeten večer in veličastno kuliso. Poklon iz moje strani in tako naprej…ne bat, logično da še pridem. 

Saj je luštno, ko se imamo fajn. 🙂

P.s. O igri pa ne bom, ker sem že povedala, da je moja “profesija” fuzbal, zato kako je kdo igral, preberite tam, kjer se na to spoznajo. 

Priporočam: https://www.facebook.com/rkmariborbranik?fref=ts

Se vidimo v sredo na Trgu Leona Štuklja. 😀