Idemo, idemo…leti, leti…

Še do zjutraj je bila negotova usoda današnje tekme z Muro v Murski soboti.

Nekaj čez 11h smo se štirje prijatelji dobili ob naletavanju snega. 

V Murski smo imeli manjši ogled mesta, potem pa smo se spravili na tribuno, kjer smo doživeli eno boljših tekem letos.

Boljših, v številnih točkah…

Gledalcev ni bilo pretirano. Mraz, volitve, boga ekipa in vse ostalo…razumem.

So pa bili tisti, ki so bili tam toliko bolj zanimivi in pestri.

Tekma se je začela, da so Muraši minuto samo stali na igrišču v znak protesta, ker že celo večnost niso dobili plač (reveži so baje za treninge celo krompir pobirali), naši pa so si med tem podajali žogo.

Ko so začeli igrat, pa se je zgodba dogajala presenetljivo.

Muraši so igrali, kot da imajo najboljše plače v državi, borili kot levinje za svoje mladiče in pokazali, zakaj so Nogometaši (z velikimi črkami).

Skomina, naš dragi (evropski) sodnik se je znova izkazal kot zelo “vrhunsko” naperjen proti Mariboru. Enajstmetrovko je videl samo on, kartone pa je znova delil, kot da je miklavžek in otrokom deli lizike. Kaj se danes z njim dogajalo, je verjetno vprašanje koga drugega (verjetno niti njega samega ne).

Zmagali smo, Goran in Dejan sta nam prinesla zmago, velik delež pri tem 1:2 ima tudi naš vratar Jasmin, ki je vrhunsko branil in ubranil tudi enajstmetrovko.

Muraši so se borili, gledalci na tribuni, na kateri smo sedeli, pa so se predvsem borili sami s seboj. Vsi komentatorji in trenerji za nami si danes zaslužijo vrhunsko oceno. Nasmejala sem se do solz, njihovi komentarji (ki si jih na veliko žalost nisem uspela zapolnit), pa so presegali meje zdravega razuma.

So bili pa najbolj zabavni, ko so izjavili, da če zmagajo, da pridejo jutri v Maribor na protest in bodo župana vun nesli. 🙂

Še zanimivost: naš kapetan Marcos je zavezoval kopačke golmanu Mure. Bravo!

Zmaga je bila težko prigarana, vendar vseeno zaslužena.

Naši komentarji so po vodstvu Maribora sicer postali hudobni, vendar jim človek tega ni mogel zameriti.

Navijači imajo res radi ta klub, tako so mu predani kot mi in samo nemo strmijo in ne morejo nič, da bi ta propad ustavili.

Zato velik poklon današnjim gostiteljem za pogumno predstavo sredi murske njive, ki jih je skoraj prinesla točko. Želim si več takih tekem, sicer z 20 stopinjami več, ker so mi noge otrdele, pa vendar…tekem, kjer se zabavaš, navijaš, imaš krasno…

In kjer navijamo za svoje, a zmagujemo skupaj.

Danes nedvomno je zmagal nogomet in za to gre igralcem Mure velik hvala, da so se odločili odigrat to tekmo.

Tokrat za konec, pa zelo nenamerno, dodajam še to…da sem prišla na svoj račun že pred tekmo, ko mi je dan in ta grdi december popestil On. Že zato je bilo vredno prit na Fazanarijo. 

Oh, ti hormoni, bi rekla naša Simona. 

Vsak ima pač svojega…in dokler mi bije srce…bo to on. 🙂

Krasen, v Soboti , deževan dan se je končal uspešno…in se po krasnem kosilu nadaljeval še bolj odlično v Dvorani Tabor. 

Blog o rokometaših sledi…

Se beremo. 🙂